Biatlonskemu centru na Pokljuki lahko tudi kazen več kot 30.000 evrov na dan


Biatlonskemu centru na Pokljuki lahko tudi kazen več kot 30.000 evrov na dan

Bo center moral vrniti 6,5 milijona evrov, kolikor so za deset milijonov evrov vreden projekt prejeli iz evropskih virov?

Blaž Račič, Jesenice

pet, 19.09.2014, 07:30

Ključne besede:

Pokljuka,

biatlonski center

rudno polje

Zapleti bi lahko resno ogrozili velike biatlonske tekme. Foto: Jože Suhadolnik/Delo

11.000 evrov bo državo stala izdelava presoje vplivov

Rudno polje na Pokljuki – Poleg tega na smučarski zvezi (SZS) še vedno iščejo rešitev za akumulacijski bazen na Rudnem polju, ki bi ga kot črno gradnjo morali odstraniti do konca meseca, sicer jim grozi 40.000 evrov kazni.

Čeprav ni jasno, kakšna bo usoda trikrat večjega bazena, kot je predviden v gradbenem dovoljenju, in čeprav so na smučarski zvezi do zdaj opozarjali, da brez vode iz akumulacije predvsem v kopnih zimah ne bi mogli pripraviti tekmovanj, sta minister za obrambo Roman Jakič in direktor smučarske zveze Jurij Žurej pred dnevi že podpisala dogovor o sodelovanju pri izvedbi decembrskega svetovnega pokala v biatlonu.

Za evropsko komisijo je sporno, da je pri postopku umeščanja v prostor in izvedbi biatlonskega centra občina Bohinj prekršila direktivo o presoji vplivov na okolje, ker ni pridobila odločbe pristojnega ministrstva, ali je treba celovito presojo izvesti ali ne. Poleg tega SZS kot investitor ni izdelala presoje vplivov na okolje, s čimer je kršil habitatno direktivo, saj gre za poseg na območju Nature 2000, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO), kjer pripravljajo celovite omejitvene ukrepe za širše območje Rudnega polja na Pokljuki.

Evropska komisija je Slovenijo več let opozarjala na drobljenje projektov z namenom, da se prijavitelji izognejo presoji vplivov na okolje, pravijo na MKO, kjer SZS očitajo, da projekta ni vodila v skladu z evropskimi priporočili.

Vendar je Tomi Trbovc, predstavnik za odnose z javnostjo na SZS, za Delo zatrdil, da je zveza izvajala postopke v skladu z dovoljenji. »Če je slovenska zakonodaja v neskladju z evropskim pravnim redom, so za to odgovorne osebe v državni upravi, ki niso poskrbele za implementacijo evropskega pravnega reda«, je stališče SZS, da so za bruseljske očitke krivi državni organi, povzel Trbovc.

Župan Bohinja Franc Kramar pravi, da med pripravo prostorskih aktov in umeščanjem biatlonskega centra v prostor ni bil župan, saj je občino takrat vodila županja Evgenija Kegl Korošec. Pravi, da iščejo rešitev, da bi poseg na Pokljuki uskladili v prostorskih aktih in izpolnili evropske zahteve. »Če uskladitve v prostorskih aktih ne bo, bo moral investitor biatlonski center uskladiti v prostoru,« je dejal Kramar.

Evropska komisija je za biatlonski center na Pokljuki, ki obratuje že pet let, kot sanacijski ukrep predlagala izdelavo naknadne presoje vplivov na okolje. Ta je za Slovenijo edina možna rešitev, če noče tvegati izgube evropskih sredstev, pravijo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje.

Država mora zaradi uradnega opomina evropske komisije izvesti sanacijske ukrepe, ki utegnejo pomembno zaznamovati pokljuška tekmovanja najboljših biatloncev sveta in slovenski biatlon nasploh. Zaradi groženj iz Bruslja je zato podpis dogovora o sodelovanju med obrambnim ministrstvom oziroma Slovensko vojsko in smučarsko zvezo Slovenije (SZS) pri izvedbi biatlonskih tekmovanj na Pokljuki skoraj zanemarljiv.

Izdelava presoje vplivov na okolje za biatlonski center Pokljuka bo državo stala 11.000 evrov, to je, kot pravijo na ministrstvu, tretjina dnevne kazni, ki bi jo lahko izreklo evropsko sodišče v primeru nadaljevanja kršitve in neukrepanja Slovenije.

Ministrstvo skrivnostno o ukrepih

Na ministrstvu o načrtovanih ukrepih za območje Rudnega polja nočejo govoriti, češ da pripravljajo »izključno strokovno« gradivo za evropsko komisijo in ga v fazi strokovne priprave ne morejo komentirati. Po naših informacijah so v pripravi ukrepi, s katerimi bi na širšem območju Rudnega polja omejili predvsem hrup, svetlobno onesnaževanje in motorni promet. Vodja odbora za biatlon pri SZS Tomaž Šušteršič je dejal, da ukrepov ministrstva ne pozna, a kot pravi, bi imelo vsako omejevanje na Pokljuki vpliv na tekmovanje za svetovni pokal in s tem na razvojno dejavnost v slovenskem biatlonu.

Normalno obratovanje biatlonskega centra na Pokljuki je vprašljivo tudi zaradi akumulacijskega bazena na Rudnem polju, ki je po ugotovitvah gradbene inšpekcije črna gradnja, saj je SZS zgradila trikrat večjega, kot je bil predviden v gradbenem dovoljenju. Če bi akumulacijski bazen zmanjšali in ga uskladili z gradbenim dovoljenjem, količina vode v njem ne bi zadoščala za zasnežitev in bi jo na Pokljuko morali dovažati. Nekdanji vodja zbora za biatlon Peter Zupan, ki je vodil gradnjo biatlonskega centra, je opozarjal, da bi morali na Pokljuko pripeljati vodo s kar 500 tovornjaki, če ne bi imeli ustreznega bazena za vodo.

Direktor SZS Jurij Žurej je za Delo povedal: »Presojamo različne možnosti in vodimo postopke. Na podlagi odgovorov pristojnih organov bomo lahko ugotovili, kako nadaljevati postopek in katere možnosti bi lahko zagotovile ustrezno rešitev«. Med drugim poskušajo pridobiti gradbeno dovoljenje za prevelik akumulacijski bazen. Ker tega zakon o TNP ne dovoljuje, SZS predlaga, da bi bil uradno bazen za napajanje živine oziroma bazen za požarno vodo, kar je skladno z zakonom o TNP.

»Država blefira«

Na SZS preverjajo, kako naj izpolnijo inšpekcijsko odločbo. Če bi se odločili za zasutje bazena, bi potrebovali dovoljenje za izkop enake količine materiala in navodila, kje naj material dobijo, je povedal Žurej.

Vojko Bernard iz okoljske organizacije Alpe Adria Green, kjer so tudi opozorili, da je bazen v biatlonskem centru nedovoljena gradnja, je prepričan, da država na Pokljuki »blefira, da bi lahko še naprej zasneževala v TNP.«

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DA BI JO DALI DRŽAVI,  ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK. – KLIKNI NA BESEDILO

POSTANITE ČLAN AAG – PRISTOPNA IZJAVA – KLIKNI NA BESEDILO

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.