Pričetek energetske neodvisnosti v regiji in državi – Sporočilo za javnost


image.png

Božo Dukić – Vodja projekta energetske neodvisnosti

Presednik Komisije za energetiko pri UO AAG

 

Pričetek energetske neodvisnosti v regiji in državi

Ko stopimo iz zaprtega prostora na prosto, takoj ugotovimo kakšno je vreme in kako se primerno obleči. Spreminjanje klimatskih sprememb pa je mogoče zaznati le na daljše obdobje, trideset, petdeset in več let. Klimatske spremembe se ugotavljajo na daljši rok in nesporno je ugotovljeno, da se ozračje počasi segreva. Intenzivno analiziranje sprememb je prineslo rezultate, ki potrjujejo da je ogrevanje ozračja posledica prekomerne rabe fosilnih energentov za potrebe proizvodnje električne energije, ogrevanja in seveda potrebe za transport v vseh njegovih oblikah.

Potrjeno je, da se ozračje dolgoročno segreva, kot posledica vedno večje rabe fosilnih energentov. Rešitev prekomerne porabe fosilnih energentov je z njenim omejevanjem njihove vsakdanje rabe in sočasno z zmanjševanjem toplogrednih emisij, katere so vedno posledica rabe fosilnih energentov. Ob takšni ugotovitvi je bil sprejet Kyotski protokol za zmanjšanje toplogrednih emisij, katerega je večina držav ratificirala, nekaj večjih držav pa ne.  Zveza evropskih držav pa je vzporedno sprejela Direktivo s katero je zavezala svoje članice, da morajo do leta 2020 zmanjšati rabo (stanje na datum sprejema direktive) fosilnih energentov za 20% in povečati rabo obnovljivih energetskih virov za enak procent. Vzporedno s tem  pa seveda tudi zmanjšati izpuste toplogrednih emisij. Slovenija je svoji volji in želji sprejela dodatno obveznost in obvezo povečala za 5%. Do leta 2030 pa je v pripravi nova direktiva, katera bo povečala sprejeto obveznost za 10%. Država Slovenija v tem trenutku dosega 17,8 % sprejete obveznosti in sicer predvsem na račun proizvodnje električne energije iz hidroelektrarn v obratovanju.

V različnih medijih lahko zasledimo informacije, da je v Evropi že nekaj naselij in mest, katere so že pridobile status energetsko neodvisnih enot. Z velikimi koraki k energetski neodvisnosti vstopa država Danska, katera je veliko storila v to smer tudi v prometu. V naši soseščini pa je dežela Koroška v Avstriji naredila največji korak, saj je postavila pravne temelje v okviru pravnih možnosti, ki jih ima kot zvezna dežela.

Država Slovenija ima deset let star Nacionalni energetski program, kjer so obnovljivi energetski viri zgolj površno omenjeni (tudi gradnja Teša 6 ni omenjena). Poskus noveliranja Nacionalnega energetskega programa v leti 2010 je bil  žal neuspešen. Vmes je bila ustanovljena vladna služba za spremljanje podnebnih sprememb, katera pa je ob redukciji države uprave prenehala z delovanjem. Pripravila je nekaj zakonskih predlogov, kateri so obležali v poslanskih predalih. Posebej je potrebno omeniti Akcijski načrt za rabo obnovljivih energetskih virov, ki je bil sprejet, Ker ni bilo nadzornega organa za njegovo izvajanje, je tudi ta pravni akt obležal v predalih.  Danes lahko ugotavljamo, da je država Slovenija kljub vsemu krenila k smer povečanja rabe obnovljivih virov z državnimi subvencijami tako investitorjem kot občanom, preko Ekosklada RS. Kmalu se je ugotovilo, da je projekt subvencij investitorjem neuravnotežen za daljše obdobje, sredstev subvencije za občane pa redno primanjkuje. Trenutna situacija je, da država spoštuje pogodbe o subvencioniranju, z novimi dobavitelji  energije pa se ne sklepa pogodb za dobavo energije s subvencijami.

Energetska skupnost več občin in regij

Slovenija kot država zaradi še nesprejetega razvojnega programa na področju energetike žal ni sposobna začeti s svojo energetsko preobrazbo, zato je Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije (www.zens.si) podalo pobudo 27 občinam z območja Gorenjske in Zgornjega Posočja za ustanovitev energetsko neodvisne regije. Pri snovanju pobude je prispevala odločitev Koroške dežele v Avstriji, katera je skladno z njihovo zakonodajo že sprejela vse potrebne sklepe za prehod v energetsko neodvisno deželo. Podoben postopek se bo v prihodnjih mesecih pričel v Julijsko/Beneški krajini v Italiji. Cilj je, da tri regije iz treh držav pričnejo postopek prehoda v energetsko neodvisno skupnost in z enotnim pristopom pridobivajo nepovratna namenska sredstva od Evropske unije iz projekta Obzorje 2014 – 20.

Pričetek ustanavljanja energetske skupnosti na območju Gorenjske in Gornjega Posočja

Pobuda je podana vsem občinam na Gorenjskem (Kranj, Kamnik, Komenda, Cerklje, Jezersko, Preddvor, Šenčur, Naklo, Tržič, Žirovnica, Jesenice, Kranjska gora, Bled, Gorje, Bohinj, Radovljica, Škofja loka, Železniki, Gorenja vas –Poljane, Žiri,) Gornje Posočje (Bovec, Kobarid, Tolmin, Idrija in Cerkno) ter občinam iz severnega ljubljanskega območja (Vodice in Medvode). Vsem navedenim občinam je skupno njihovo nastajanje na porečju slovenskih rek Soče in Save in poznavanju proizvodnje električne energije z rabo kinetične energije tekočih voda. Prav tako so vse občine tudi bogate z gozdovi.

Slovenska zakonodaja dopušča možnost, da zainteresirane občine ustanovijo organ »skupne občinske uprave za energetsko področje«. Vstop v takšno skupnost se opredeli s sprejemom ustreznega občinskega odloka vseh ustanoviteljic. Po trenutni veljavno zakonodaji država prispeva za delovanje takšne skupnosti 50% sredstev.

Druga pot pa je sklenitev pogodbe med občinami udeleženkami na osnovi prostovoljnega pristopa z enotnim ciljem, to je ustanovitev energetsko neodvisne skupnosti, kateri je osnovni cilj prehod v energetsko neodvisnost. Financiranje delovanja takšne skupnosti bi bilo sorazmerno številu prebivalcev v posamezni občini.

Cilj energetsko neodvisne skupnosti je zagotovitev, ob enakih pogojih, vsem svojim prebivalcem in drugim pravnim porabnikom dostop do rabe električne energije za njihove potrebe in dostop do rabe trajnih in obnovljivih energetskih virov po dostopnih cenah, katere bodo ugodnejše od cen v času energetske odvisnosti.  Drugi verjetno še pomembnejši cilj pa je zmanjševanje vplivanja na podnebne spremembe in izboljšanje našega ozračja.

Kaj pomeni prehod v energetsko neodvisnost?

Vsem je poznano, da v vsakodnevnem življenju uporabljamo fosilne energente za proizvodnjo električne energije, za potrebe našega transporta in seveda za potrebe ogrevanja in pripravo tople sanitarne vode. Zadnji znan podatek iz statistike je, da smo pridobili 17,8 % energije iz trajnih energetskih virov (seveda prevladuje proizvodnja iz HE), vse ostalo je uvožen energent (razen TEŠ z lignitom). Podatkov o porabi fosilnih (uvoženih) energentov nimamo natančnih, razen podatka, da smo v preteklem obdobju uvozili za 2.6 milijarde eurov teh energentov. Natančne podatke pa bomo lahko pridobili za posamezne občine ob noveliranju njihovih izdelanih lokalnih energetskih konceptih.

S prehodom v energetsko neodvisnost to prvo pomeni zmanjšanje rabe fosilnih energentov za potrebe ogrevanja, priprave tople sanitarne vode v gospodinjstvih in v vseh javnih objektih v upravljanju občin in drugih državnih inštitucijah. To bomo nadomestili z rabo trajnih energetskih virov (geotermalna energija, energija podzemne in površinskih voda ter biomasa v vseh njenih pojavnih oblikah). Proizvodnjo električne bomo morali povečati z gradnjo večjega števila HE in oblike net-meteringa za pridobivanje solarne energije. K temu se pričakujejo tudi novi razvojni projekti v to smer.

Za prehod transporta na električno mobilnost bo potreben daljši čas, bistveno pa je, da se naučimo racionalno uporabljati energijo katero imamo na razpolago. V informacijo lahko navedemo, da Norvežani v tem trenutku razpolagajo s 5% električnih vozil v svojem voznem parku.

Ker bomo prešli na rabo domačih energetskih virov bomo dosegli dva bistvena cilja, zmanjšali bomo svoje letne obratovalne stroške in denar katerega bomo potrošili bo ostal v Sloveniji. Iz dosedanjih eksperimentov izvedenih v Sloveniji je nesporno dokazljivo, da prehod na domače trajne in obnovljive energetske vire pomeni zmanjšanje letnih obratovalnih za 50 do 75%. Za izvedbo prehodov na domače energetske vire, pa bomo lahko odprli večje število novih delovnih mest, ki jih bomo še povečali z vgradnjo potrebne opreme domače proizvodnje.

Več o potrebnem času za prehod bomo lahko definirali, ko bomo ugotovili, koliko projektov bo potrebno izvesti. In takrat bodo poznani tudi investicijski stroški, oziroma bo podana vsaj ocena. Investicija v menjavo energetskega vira se poplača iz ustvarjenih prihrankov in je tako povračilna doba od 7 do 15 let, seveda računano brez nepovratnih sredstev, ne glede iz katerega naslova.

Financiranje celotnega prehoda v energetsko neodvisno skupnost

Z ustanovitvijo skupnosti in določitvijo njene oblike delovanja se bo določil tudi način financiranja začetnih korakov. Zavedati se moramo, da bo prvi takšen projekt učenje za vse in bo tudi država hotela ali morala najti obliko subvencioniranja takšnega projekta, saj bo vse skupaj le izpolnjevanje sprejetih obveznosti do Evropske zveze. Pri izdelavi finančnih konstrukcij pa je potrebno računati tudi na možnost, ki jo bo ponudil projekt Obzorje 2014 -20 in seveda priprava kvalitetnih projektnih prijav. Pri takem pristopu bo prinašala  formula »tri regije – tri države« svojo veliko prednost.

Ob prvih izvajanjih projektov pa je tudi pričakovati tudi bistveno večjo fleksibilnost naših bank, saj bodo sčasoma ugotovile, da je vlaganje kapitala v energetiko vedno donosna investicija in ob takem pristopu vedno več denarja ostaja na domačih tleh.

Zaključek

Začeli smo s pisanjem pobude vsem 27 občinam na območju, na katerem predvidevamo ustanovitev prve energetsko neodvisne skupnosti v Sloveniji. Imamo že dve občini, kateri delata že velike korake v energetsko neodvisnost (Preddvor in Šentrupert) in to po zaslugi zanesenjakov, kateri v tem vidijo  prihodnost. Ob tej priliki se obema občinama zahvaljujemo za prikaz prave poti v lepši jutrišnji dan. Prav tako smo hvaležni našim severnim sosedom Korošcem za prikaz prave poti v energetsko neodvisnost. Predvsem lahko ugotovimo, da je pri članih Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije združenega veliko znanja in smelosti za takšen korak. Marsikaj v realnosti ni tako enostavno, kakor je zamišljeno in bo verjetno potrebno vložiti veliko truda in tudi izbojevati veliko bitk z zagovorniki trženja fosilnih energentov.

Preprosto povedano, to je bojevanje  za lepši za nas in naše zanamce.

občine v energijsko neodvisni skupnosti11

Sporočilo za javnost po javni predstavitvi pobude o ustanovitvi neodvisne energetske skupnosti na območju Gorenjske in Gornjega posočja.

Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije je organiziralo dne.8.9.2014 v sejni dvorani Mestne občine Kranj javno predstavitev pobude za ustanovitev energetsko neodvisnega območja/regije K predstavitvi so bili povabljeni tudi prestavniki Deželne vlade iz avstrijske Koroške.

K udeležbi so bile povabljene vodstvene ekipe vseh potencialnih občin za ustanovitev takšne regije.

Predstavitev je z nagovorom udeležencev pričel župan Mestne občine Kranj, posebej je izpostavil zbližanje obeh sosednjih regij, katere sicer loči državna meja.

Božo Dukić, vodja projekta energetske neodvisnosti iz ZENSa  prestavil pobudo poslano županom , izpostavil je predvsem, da prihaja čas opustitve rabe fosilnih energentov in pričetek obdobja rabe domačih trajnih in obnovljivih energetskih virov. Že sprejete državne obveze vodijo celotno državo Slovenije v naravi prijaznejše okolje in so sprejete obveze temelj za prehod v neodvisno energetsko regijo. Posebej je izpostavil, da menjava energetskega vira pomeni istočasno tudi zmanjševanje letnih obratovalnih stroškov za potrebe ogrevanja in pripravo tople sanitarne vode. To pa pomeni sprva pokrivanje investicijskih izdatkov , po pokritju le teh pa se ta sredstva namenjena drugim projektom za izboljšanje našega življenja. Posebej je poudaril,  da je to dolgotrajni proces, kar je značinost za energetske projekte.Drugi del projekta je namenjen elektromobinosti in našemu prehodu na drugačne navade v transportu.

V nadaljevanju je minister za trajnostni razvoj Deželne vlade Koroške Rolf  Holub skupaj z vodjem projekta dr. Štefanom Merkačem predstavil razvojno pot njihoveg projekta. Izhodišče njihovega projekta je letni izdatek za plačilo fosilnih energentov izven dežele v letni višini 1 milijarde eurov. S prehodom na domače trajne energetske vire omogočijo, da prično vsa ta sredstva krožiti samo na območju Koroške dežele in bodo namenjena pospeševanju rabi domačih trajnih in obnovljivih energetskih virov. Del teh sredstev bo tako namenjen tudi pospeševanju kmetijske proizvodnje in utrjevanju potrebno servisne dejavnosti. Postopek promocije energetsko neodvisne regije so pričeli s seznanjenjem vseh prebivalcev Koroške dežele po naseljih in vseh njihovih občinah. Po takšni promociji pa so bili na dvodomni način v deželni vladi sprejeti vsi potrebni sklepi za prehod v energetsko neodvisnost. Zgodba se je začela odvijati na pobudo okoljevarstvenih organizacij, potem je to pobudo povzela deželna vlada. Sedaj pa so pričeli pripravljati pristop k izvedbenim projektom in izdelavi finančnih konstrukcij.

Potem sta oba predstavnika lokalnih energetskih agencij ( LEAG in GOLEA ) pozdravila vse navzoče in predstavila svoje poglede na predstavljeni projekt. Potem se je k besedi priglasil mag.Bojan Luskovec, direktor Elektro Gorenjske d.d. in predstavil njihov prispevek k elektro mobilnosti. Nekaj šolskim skupnostim na Gorenjskem so poklonili električna kolesa, da se učenci učijo privajanja na elektromobilnost.

Zadevo je zaključil Andrej Pečjak, prepoznaven kot entuziast električne mobilnosti. Predvsem je izpostavil nujnost pristopa k postavitvi poenotenih elektro polnilnic po celi Sloveniji, posebej je izpostavil, da je to potrebno prvo izvesti v turističnih krajih, če želimo še naprej razvijati turistično dejavnost.

DSCF4680

POSTANITE ČLAN AAG – PRISTOPNA IZJAVA

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.