Kozina – Protest proti GSM-R stolpu se nadaljuje


  • “Tujega nočemo, svojega zdravja ne damo” ter “Oddajniki v naselju je enako kot umirati na obroke” sta od včeraj napisa, ki na transparentih na Kozini opozarjata na neprimernost umestitve stolpa bazne postaje železniške telefonije sredi naselja
    “Tujega nočemo, svojega zdravja ne damo” ter “Oddajniki v naselju je enako kot umirati na obroke” sta od včeraj napisa, ki na transparentih na Kozini opozarjata na neprimernost umestitve stolpa bazne postaje železniške telefonije sredi naselja

    Foto: Lea Kalc Furlanič

 
 

Protest proti stolpu se nadaljuje

sreda, 13. avgust 2014

Kozinci so včeraj nadaljevali s protestom proti stolpu bazne postaje radijskega sistema GSM-R za potrebe železnice. 30-metrski stolp od včeraj zgodaj zjutraj že kraljuje v središču naselja. Nanj in v njegovo okolico so krajani postavili transparente, ki opozarjajo na zdravju škodljivo sevanje naprav na stolpu. Odgovorni na ministrstvu za infrastrukturo so zato začasno zaustavili dela.

KOZINA > “Kdor je dovolil to lokacijo, le lučaj oddaljeno od stanovanjskih hiš, ni normalen. Nesprejemljivo je namreč, da ta ‘Eifflov stolp’ okoliški prebivalci zdaj gledamo tik pred svojimi okni in da bomo zaradi njegove bližine izpostavljeni škodljivim sevanjem naprav na njem,” je bil včeraj ogorčen krajan Peter Pirkovič.

Začasna ustavitev, jutri sestanek

> Opozoril je še, da okoliških prebivalcev pred postavitvijo bazne postaje železniškega radijskega sistema nihče ni seznanil s tem posegom. In da skupaj z drugimi Kozinci, ki so se povezali v civilno iniciativo, upajo, da bo že njihov protest zalegel, da bodo odgovorni na ministrstvu za infrastrukturo stolp prestavili. Na transparentih so jasno izkazali nasprotovanje sevajočim napravam v neposredni bližini svojih stanovanj.

Na ministrstvu za infrastrukturo vztrajajo, da sodijo stolpi v sklop vzdrževalnih del za potrebe železnice, zato zanje ne potrebujejo soglasij.

Včeraj dopoldne je Tina Bučić iz Direkcije za upravljanje z investicijami, ki skupaj z investitorjem, infrastrukturnim ministrstvom, vodi ta projekt, sporočila, da so dela pri bazni postaji na Kozini začasno ustavili. Vsi udeleženi se bodo jutri srečali v občinski stavbi v Hrpeljah, da bi preučili okoliščine dogajanja. Sodelovali bosta tudi na novo oblikovana civilna iniciativa proti stolpu in krajevna skupnost.

Zakaj tik ob hiše?

Mihaela Jurdana, prebivalka stolpičev Brinje, manj kot sto metrov oddaljenih od železniških tirov, ob katerih od včeraj kraljuje 30-metrski kovinski stolp, je prepričana, da snovalci projekta opreme železniške proge med Divačo in Koprom z novim radijskim sistemom GSM-R niso upoštevali sodobnih študij vplivov na zdravje. “Kot kaže, so se sklicevali na merila iz leta 1996, a vsi vemo, da tedaj ni bilo skoraj nič GSM naprav,” je poudarila Jurdana. V imenu prizadetih krajanov je o kozinski sevajoči bazni postaji že pisala na svetovno zdravstveno organizacijo in na okoljsko združenje Alpe Adria Green.

Krajanka Nives Mahne Čehovin pa je izpostavila: “Nismo proti tehnološkemu razvoju, toda zakaj so nekatere stolpe vzdolž železniške proge postavili tik ob robu naselij ali v naseljih. Če so namenjeni potrebam železnice, bi jih lahko umestili izven naselij.”

Je občina zaspala?

Če bi ministrstvo pristalo na nadomestne lokacije (na kozini in v Rodiku, kjer so krajani tudi uspeli zaustaviti dela), bo občina Hrpelje-Kozina odkupila zemljišča, je včeraj zagotovil župan Zvonko Benčič Midre.

Na vprašanje, kako se je občinska uprava leta 2010 odzvala na vlogo za lokacijsko informacijo za stolpe, je Benčič Midre dejal, da se ne spomni, da bi vloga prišla na občino. Je pa naročil občinskim strokovnim službam, naj jo poiščejo.

“Če bi tedaj občina seznanila občane, da jim bodo postavili bazne postaje tako blizu naselij, bi se gotovo vsi prizadeti prej odzvali in preprečili postavitev v naseljih,” pa so prepričani v rodiški civilni iniciativi, ki jo vodi Izidor Bogataj.

LEA KALC FURLANIČ

12.08.2014 so iz AAG  zahtevali od ministrstva za infrastrukturo  in prostor, dokumente javnega značaja, da jih bomo pregledali in sprožili vse potrebne ukrepe, da zaustavimo te človeškemu zdravju škodljive gradnje. V kolikor so stolpi že postavljeni v nasprotju z zakonodajo bomo zahtevali rušitev le teh!

Vojko Bernard – AAG 

  •  

    Foto: Helena Race

 

O spornem stolpu v Rodiku zadnja odločitev še ni padla

petek, 18. julij 2014

Na ministrstvu za infrastrukturo, ki je investitor v projekt umestitve baznih postaj radijskega sistema GSM-R ob železniški progi med Divačo in Koprom (ter po skoraj vsej Sloveniji), pojasnjujejo, da se bodo s tistimi prebivalci in občinami, ki se ne strinjajo z lokacijo stolpa bazne postaje, še pogovarjali.

RODIK, LJUBLJANA > Rodičani namreč zahtevajo premestitev 30-metrskega stolpa na drugo lokacijo, saj je načrtovana tik ob vhodu v vas in jih ogroža.

“Ko bomo pridobili podatke o možnostih in upravičenosti premika stolpov baznih postaj, se bomo sestali s predstavniki lokalnih skupnosti oziroma občin in nadaljevali pogovore o nadaljnjih aktivnostih,” so nam pojasnili včeraj z ministrstva za infrastrukturo. Vprašali smo, kakšne so možnosti prestavitve stolpa bazne postaje radijskega sistema GSM-R, ki jih več nameščajo vzdolž železniških prog, med drugim tudi v Rodiku. Krajani so se namreč uprli postavitvi takega stolpa v neposredni bližini vasi.

Spomnimo, da so odgovorni v začetku junija že začasno zaustavili dela in preučili morebitno nadomestno lokacijo za 30-metrski stolp železniške telefonije, vendar so ugotovili, da lokacija stare železniške postaje, ki so jo predlagali Rodičani, ni ustrezna. Ob premiku stolpov, ki jih nameščajo v razdalji med tri in pet kilometrov, se lahko izgubi signal, kar utegne onemogočiti železniški promet. Tako pojasnjujejo v Družbi za upravljanje investicij (DRI), ki vodi nadzor nad projektom opremljanja železnice z novo telefonijo.

A Rodičani vztrajajo, enako v Rakitovcu, na Cesti v ajdovski občini, v Batujah in še drugod po Sloveniji, denimo v Borovnici. Nezadovoljni z lokacijo stolpa pa so še v Kačičah in na Kozini.

Sodna odločba bi ogrozila projekt

Izidor Bogataj, ki je v Rodiku osnoval civilno inicitivo proti umestitvi stolpa v neposredni bližini vasi in zasebnega zemljišča, ki bo tako izgubilo nepremičninsko vrednost, omenja še sodno odločbo za zaustavitev del ali državljansko nepokorščino.”Vsakršne oblike nasprotovanja javnosti vplivajo na izvedbo del in ogrožajo pravočasno dokončanje projekta, ki je sofinanciran s strani kohezijskega sklada EU,” k temu pravijo na ministrstvu.

Predvsem pa ugotavljajo oziroma priznavajo, da krajane s podrobnostmi projekta niso dovolj seznanili, tako se je njihovo nasprotovanje začelo šele ob začetku gradbenih del. V Rodiku investitorju oziroma načrtovalcem poleg informacijskega molka najbolj očitajo, da ni temeljito preveril mikrolokacij baznih postaj. “Najlažje je iz pisarne na zemljevid vrisati pike stojišč, a treba je iti na teren, med ljudi,” še vztraja Bogataj. Poudarja, da krajane ne prepričajo niti argumenti ministrstva v zvezi z vplivi sevanj teh objektov na okolje in ljudi. Z ministrstva odgovarjajo, da so o vplivih elektromagnetnih sevanj na človeka in njegovozdravje pripravili študijo, v kateri so ugotovili, da bazne postaje na osnovi meril uredbe o elektromagnetnem sevanju niso vir sevanja, ki bi ogrožalo zdravje ljudi.

So protesti zalegli?

Od začetka gradbenih del, junija meseca, sta se zgodila še dva protesta Rodičanov: pred občinsko stavbo v Hrpeljah, ko je bil na obisku minister Samo Omerzel, in pa skriti protest, ko je nekdo s pršilom na delovni stroj napisal besede nestrinjanja, dejanje pa obravnava policija.

Rodičane oziroma civilno iniciativo podpira tudi hrpeljski župan Zvonko Benčič – Midre, ki se je sicer ob protestu proti stolpu v Rodiku s transparenti pred občino nekoliko mlačno odzival, kakor pravi predsednik KS Rodik Viljan Sluga. Vendar je včeraj župan Midre za naš časopis dejal: “Tudi Bogataj me je javno pozval, ali se bom postavil na stran krajanov Rodika ali na stran železnice. Odgovarjam, da podpiram civilno iniciativo in vsa prizadevanja krajanov KS Rodik.” Ob tem je še poudaril, da je Občina Hrpelje-Kozina pripravljena za nadomestno lokacijo stolpa v Rodiku odkupiti zemljišče. Sluga pa poudarja, da se bo KS z vsemi razpoložljivimi sredstvi še naprej odločno borila proti stolpu v Rodiku. “Imamo tudi že pripravljen še en dopis odgovornim, s katerim jih bomo opozorili na vse napake, ki so jih zagrešili pri tem projektu,” še navaja Sluga.

Bogataj, ki si je ogledal pripravljalna dela za temelj stolpa v Rodiku, pa opaža, da je gradbena luknja tako velika, da bodo vanjo lahko vlili približno 80 kubičnih metrov betona in nekaj ton železa. Ob tem se sprašuje, ali za tak poseg res ni potrebno gradbeno dovoljenje. Z ministrstva namreč že od začetka zatrjujejo, da gre zgolj za vzdrževalna dela in da zato ne potrebujejo nobenih soglasij.

Slovenske železnice bodo z baznimi postajami digitalnega radijskega sistema GSM-R opremile večji del slovenske železniške infrastrukture, postavili jih bodo vsaj 250, investicija je vredna sto milijonov evrov.

LEA KALC FURLANIČ

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.