POBUDA ZA ENERGETSKO NEODVISNO REGIJO


 

 

 

 

 

 

 

boo-duki.pngBožo Dukić – član UO AAG

 

ŽIVI PAMETNEJE

Temeljni načrt ravnanja z energijo na Koroškem

Avstrijska dežela Koroška želi izrabljati energijske vire na pogumen, vzdržen, okolju prijazen in ambiciozen način. Pri tem so prednostni cilj hitre spremembe. Potrata energije se mora nehati, ukrepe za povečanje energijske učinkovitosti pa je treba okrepiti. Temeljni načrt (»masterplan«) ravnanja z energijo predpisuje tudi instrumente za doseganje teh ciljev. Koroška mora biti (vsaj bilančno) energijsko neodvisna do leta 2025 na področju toplote in električne energije ter do leta 2035 na prometnem področju, hkrati pa tudi prosta fosilnih in jedrskih nosilcev energije.
Trenutno zaseda Koroška z 51,2-odstotnim deležem obnovljivih virov energije vodilno mesto med avstrijskimi deželami. Evropsko povprečje je v letu znašalo pičlih 14,1 odstotka. Zato ima Koroška odlično izhodišče za doseganje svojih ambicioznih ciljev. Tako naj bi dežela postala evropski vzor pri rabi energije in pokazala, da je dosleden in hiter energijski prehod izvedljiv.
Pri izdelavi načrta so sodelovali številni strokovnjaki, državljani in drugi deležniki. Zato ga odlikuje tudi zelo široka podpora v javnosti. Dokumenta ni napisala peščica strokovnjakov v svojih pisarnah, temveč je plod sodelovanja več kot 200 strokovnjakov, ki so dobrega pol leta delali v 11 delovnih skupinah. Poleg tega je bilo k aktivnemu sodelovanju povabljeno tudi koroško prebivalstvo, med drugim na informativnih dogodkih z delavnicami, ki so bili organizirani v 121 od 132 občin. Pri tem se je v proces vključilo skoraj 1.800 občanov. Sodelovali pa so tudi predstavniki socialnih partnerjev, stranke iz deželnega parlamenta, NVO in civilne pobude.
Pri iskanju rešitev je bil poudarek posvečen trem glavnim področjem rabe energije, ogrevanju prostorov, električni energiji in mobilnosti. Ljudje imamo različne potrebe, zato so bili za različne skupine pripravljeni posebni ukrepi, glede na to, ali gre za stanovalce večstanovanjskih ali enostanovanjskih objektov, podjetnike ali javne ustanove, kmete ali izvajalce storitev. Za vse pa so bili izdelani predlogi za energijski prehod. Konkretne projekte in podrobne načrte je treba pripravljati sproti, kar bo naloga posebne ekipe v okviru koroške deželne vlade. Vendar pa je v temeljnem načrtu jasno prikazano, da energijski prehod ne bo zahteval obdobja odpovedovanj, temveč je povezan z novimi priložnostmi, kot so razvoj novih izdelkov in storitev, nove dejavnosti na področju razvoja in raziskav, povezovanje in spodbujanje gradbenega in energijskega gospodarstva ter s tem ustvarjanje novih delovnih mest … Energijski prehod torej nastopa kot sredstvo proti »begu možganov«, t.j. izseljevanju pretežno mladih iskalcev zaposlitve, in pomaga pri blaženju njegovih posledic.
Cilji in celoten proces temeljijo na okoljevarstvenih in ekonomskih osnovah ter na izboljšanju kakovosti življenja. Energijski prehod je treba najprej opraviti v glavah, vse ostalo bo enostavno. Temeljni načrt je orodje za ta namen. Zasnovan je na temeljih boja proti klimatskim spremembam. S klimatskim in energijskim paketom so se države članice EU zavezale znižati svoje emisije toplogrednih plinov za 20 odstotkov v primerjavi z emisijami v letu 1990. Poleg tega naj bi se delež obnovljivih virov v bruto končni rabi energije povečal na 20 %, energijska učinkovitost pa naj bi se do tedaj povečala za 20 % v primerjavi s scenarijem brez sprememb. Pretežni del zmanjšanja emisij naj bi bil dosežen prek trgovanja z emisijskimi kuponi, kar s koroškega stališča ni dobrodošlo, saj prinaša s seboj številne negativne posledice oziroma nedelovanje v korist varstva okolja. Obveznost za področja, ki ne sodijo v okvir trgovanja z emisijami, pa je bila prenesena na države članice. Od tod sledijo obveznosti Avstrije, ki pomenijo znižanje emisij TGP do leta 2020 za 16 % v primerjavi z letom 2005. Na področju OVE velja za Avstrijo cilj 34 %. Za doseganje teh ciljev so nujno potrebni hitri in odločni ukrepi. Njihovo izvajanje omogoča leta 2011 sprejeti zakon o preprečevanju klimatskih sprememb, ki uveljavlja delitev med zvezo in deželami oziroma med posameznimi deželami po načelu povzročitelja. Koroška je že dosegla znatno znižanje emisij TGP, vendar potrebuje še naprej odločno delovanje v tem smislu.
Sedanja koroška koalicija (2013 – 2018) ima v svojem programu vladanja zapisan aktiven pristop h klimatski politiki. Postavila si je cilj, da bo hitro vzpostavila proces energijskih sprememb in sprejela ukrepe za izboljšanje energijske učinkovitosti ter povečanje rabe OVE. Poleg tega želi ob doseganju teh ciljev spodbuditi tudi nastajanje novih delovnih mest. Zato je koroški deželni parlament 26.5.2013 zahteval od deželne vlade pripravo temeljnega načrta ravnanja z energijo. Ta dokument je bil razvit na podlagi obstoječih deželnih energijskih smernic za obdobje 2007-2015, medregijskih usmeritev med Koroško, Štajersko in Slovenijo ob upoštevanju »energijske strategije Avstrije« in strategije EU »Energija 2020«. V akcijskem načrtu za energijsko učinkovitost so bili upoštevani cilji iz navedenih smernic in vključeni v temeljni načrt.
Vizijo energijskega prehoda v nekoliko bolj oddaljeni prihodnosti si lahko danes predstavljamo le v mislih, vendar pa nas lahko pripelje do konkretno izvedljivih rešitev in ciljev. Če si predstavljamo Koroško v letu 2050, to je čez 36 let, kar je zlasti za mlajše ljudi popolnoma dosegljiva prihodnost, bi bila lahko videti nekako takole:
Koroška je naravni biser. Razvila se je v regijo, ki privlači veliko mladih, in je vzor na področju trajnostnega razvoja. Na delo se vozimo z javnim prevozom, ki je udoben, točen, hiter in okolju prijazen, poleg tega pa tudi zelo prilagodljiv. V prostem času si prevozna sredstva delimo in jih uporabljamo glede na potrebe. Za ogrevanje objektov pozimi in hlajenje poleti ne potrebujemo nobene dodatne energije. Objekti so optimalno toplotno zaščiteni, potrebna energija pa se proizvaja na kraju samem. Glavni viri energije so sonce, veter in toplota zemlje. Revolucionarne spremembe so omogočile shranjevanje elektrike in toplote povsem v skladu s potrebami. Kakovost zraka je odlična, ni trdnih delcev, smradu in hrupa. Denar, ki smo ga nekoč porabili za energijo, ostaja v deželi v korist tukajšnjih podjetij in prebivalstva. Zgodba se nadaljuje, vendar začenjamo v letu 2014 in gremo naprej korak za korakom.
Cilji so naslednji: Koroška naj bo do leta 2025 energijsko neodvisna na področju toplote in električne energije, do leta 2035 pa na prometnem področju, hkrati pa tudi prosta fosilnih in jedrskih nosilcev energije. Te cilje je mogoče doseči le postopoma in ob izdelavi natančnih projektov. Prva raven ciljev je prenehanje razmetavanja z energijo. Ob bogati ponudbi energije smo z njo pozabili ravnati gospodarno. Če se tega spet naučimo, lahko veliko prihranimo, ne da bi se morali zaradi tega odpovedati delčku udobja, ki smo ga vajeni. Druga raven zadeva učinkovito rabo virov energije in novih strojev za njeno pretvorbo, kar močno poveča izkoristke in bistveno zniža porabo energije. Šele na tretjem mestu je nadomeščanje fosilnih virov energije z obnovljivimi. Na vseh treh ravneh pa je treba delovati hkrati.
Cilj temeljnega načrta je tudi povečanje kakovosti življenja ter ohranitev narave in zdravja. Ravnovesje med proizvodnjo energije in ohranjanjem naravnih virov je mogoče doseči z ozaveščanjem prebivalstva od vrtca, prek šole do ustanov za izobraževanje odraslih.
Zaradi omejenega časa, ki je bil na voljo za pripravo temeljnega načrta, v njem niso bili upoštevana pomembna področja rabe energije, kot so prehrana, oblačenje in »siva energija« (poraba energije v življenjskem ciklu izdelka). Pri naslednjih projektih je treba upoštevati tudi ta področja in poiskati ustrezne rešitve.


Županom prejemnikom pobude za ustanovitev energetsko neodvisne skupnosti

Na povabilo Deželne vlade v Celovcu smo si ogledali njihov pristop k projektu Energetske neodvisnosti Koroške dežele. Končni cilj ustanovitve našega Združenja ( ZENS) je pretvorba naše države v energetsko neodvisno in s tem v bogatejšo državo z bogatejšimi državljani (zdravje in kakovost življenja). Izhodišče za takšen prehod je vedno večja možna raba trajnih in obnovljivih energetskih virov, s katerimi razpolagamo na svojem območju. Po statističnih podatkih za leto 2013 smo v zadnjem koledarskem letu uvozili ali kupili na tujem tržišču fosilnih energentov za 2,6 milijardi EUR, kar predstavlja 7,5% BDP in s tem 2,5 krat večji izdatek na prebivalca kakor v ostalih članicah EU.

V Sloveniji imamo 212 občin in se žal še nismo uspeli dogovoriti za regijsko razdelitev, verjetno zato, ker nismo uspeli združiti toliko različnih prisotnih interesov. Zato bomo pri naši pobudi uporabili izraz Alpsko Gorenjska regija, kamor predlagamo vključitev vseh bivših občin iz tega območja in seveda vse novonastale občine na tem območju. Mogoče z drugim izrazom gornje porečje Save, Sore, Soče z Idrijco in Kamniške bistrice.

Temeljni cilj naše pobude je da postanejo vse občine na tem območju do leta 2030 neodvisne na področju električne in toplotne energije, do leta 2040 pa na prometnem področju.

Doseganje takšnih ciljev pa nam pomeni uvedba novih tehnologij, nova delovna mesta in zmanjšanje vpliva na klimatske spremembe ter nova znanja na področju varovanja okolja.

Ker nimamo možnosti sprejetja regijske zakonodaje, moramo izbrati drugačno pot v energetsko neodvisnost, ki bo skladna z našo veljavno zakonodajo. Zato predlagamo podpis pogodbe med občinami k pristopu v energetsko neodvisno skupnost občin. V nadaljevanju predlagamo naslednji postopek:
– preko občinskih glasil in drugih javnih medijev je potrebno vse občane obvestiti o pomenu energetske neodvisnosti in rabi trajnih in obnovljivih energetskih virov, preko zborov krajanov in tematskih diskusijah,
– predstavitev osnutka pogodbe članom občinskih in mestnih svetov,
– podpis pogodbe občin katere bodo pristopike k projektu.

Pri aktivnostih na željo posamezne občine sodeluje strokovna ekipa ZENSa. V času priprav za sprejemanje sklepov na posameznih občinskih svetih bomo pridobili tudi mnenje Vlade RS k tem projektu.

Naslednji korak bo potrebno ugotoviti, koliko in katere energije potrebuje posamezna občina. K sreči imajo vse navedene občine izdelane in sprejete lokalne energetske koncepte. V marsikateri občini bo le te potrebno novelirati, na dogovorjeni datum, da se lahko razpolaga z identičnimi datumi in realnimi podatki. Ko bodo tako poznani podatki o predvideni potrebi po posameznih energentih in virih dobaviteljev, se bo pričela priprava projektov za izvedbo projektov za posamezne občine, kakor tudi iskanje investitorjev za posamezne objekte za oskrbo s potrebnimi energenti. Seveda bodo posamezni občani hitro prešli na zamenjavo foslinega energenta, brez čakanja na skončanje projekta za posamezno občino, saj bo pri njih premagal ekonomski interes..
Pristop na prometnem področju bo zahtevnejši, saj bodo šele v prihodnjem obdobju pričela prihajati na tržišče vozila z električnem pogovom. Občine, katere imajo organiziran javni prevoz bodo sledile skupaj s svojimi prevozniki k nakupu primernih mestnih prevoznih sredstev. Pri tem ne bomo smeli pozabiti na ponovno uveljavljanje kolesarjenja.

In sedaj še k zadevi, katera verjetno najbolj zanima vse občine – financiranje izvedbe projekta. Res smo v času, v katerem vsi že sedaj moramo varčevati, kakor je tudi res, da s prehodom na rabo trajnih in obnovljivih energetskih virov prične posamezni investitor ustvarjati prihranke, ker je zmanjšal izdatke za fosilni energent. Po pokritju svoje investicije bo lahko novoustvarjeno vrednost iz prihrankov investiral v nov projekt za energetsko neodvisnost.

Na nivoju države nam je pričakovati za takšen projekt zagotovo nekaj nepovratnih sredstev iz državnega proračuna, nekaj sredstev bi moral nameniti EKO sklad RS.
ZENS bo v svojem okviru organiziral službo za pridobivanje sredstev iz EU sredstev (Obzorje 2014 – 2020 ) katera bo skrbela za pridobivanje sredstev za vse podpisnike pogodbe o članstvu v energetsko neodvisni skupnosti.

In ob zaključku še pravni temelji za celoten projekt:
– Kyotski protokol ratificiran v DZ,
– Direktiva 2009 obezna za vse članice EU,
– Energetski zakon RS, sprejet letos marca,
– pravilnik o učinkoviti gradnji zgradb pod imenom PURES in na koncu še
– ZKP (zdrava kmečka pamet!).

Ob zaključku moramo še povedati, da je z našo aktivnostjo seznanjen tudi Direktorat za energetiko v okviru Ministrstva za infrastrukturo in prostor. Prav tako bomo naprosili vse politične stranke,katere so prisotne v DZ, da podprejo naš projekt.

Seveda moramo ob zaključku povedati, da smo pripravljeni aktivno sodelovati pri izvedbi predlaganega projekta s svojo strokovno ekipo:
– na podlagi obstoječega znanja s področja rabe trajnih in obnovljivih energetskih virov,
– na podlagi znanja s področja projektiranja,
– pridobljenega znanja z izvajanjem takšnih projektov z namenom svetovanja.

Pripravo na predlagani projekt smo izvedli na podlagi našega prepričanja v nujnost prehoda na energetsko neodvisnost ne samo Gorenjske regije temveč celotne države. Za vaš prispevek za naše delo bomo pripravili vrednotenje, katero bo upoštevalo število prebivalcev posamezne občine in lokacijo občine, ter število potrebnih aktivnosti za promocijo projekta, vključno s sodelovanjem najmanj na eni seji občinskega sveta.

K temu dodajamo še osnovno misel, da je pismo namenjeno županom navedenih občin in župan bo ostal tudi po lokalnih volitvah. Vsekakor pa lahko župan, kateri namerava kandidirati tudi za prihodnji mandat to gradivo/projekt vnese v svoj delovno promocijski material. V tem trenutku vam pošiljamo Pismo ZENSa , kratek izvleček iz Koroškega potrjenega plana za prehod v energetsko neodvisno deželo in naš predlog občin, katere naj bi sestavljale predlgano energetsko neodvisno območje. V nadaljevanju pa bomo poslali na vaše občine še nekaj promocijskega materiala.gorenjska v energijsko neodvisnost

Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.