Cirkus Ariatico ali res drugače ne znamo?


andrej čufer

Andrej Čufer – član UO AAG

Cirkus Ariatico ali res drugače ne znamo?
Glavna atrakcija žongliranje z minami.
Slabo ohranjene, dodobra galvansko načete,
mine premeščamo, kot tigrica mlade tigrčke iz kletke v kletko.
Pozor, pozor v našem malem morju lahko najdete na stotine kilogramov…

Nevarnih odpadkov, ki so jih v morje zmetale različne vojske v zadnjem stoletju je v Jadranu veliko, nekatera odlagališča so celo še vedno označena na pomorskih kartah. Neoznačene ostajajo razne špilje na obali, kjer so tudi naši vojaki na služenju v JLA pomagali neprimerno »skladiščiti različne odpadke«. Te podatke bi bilo potrebno čim prej zbrati in poskušati omejiti vplive na okolje za bodoče rodove. Tu je zapuščina neosveščenih generacij, ki so nam zapustile od kemičnih strupov, stare municije pa upajmo ne preveč radioaktivnih odpadkov.

V časopisu Delo beremo, da se oprava za reševanje »igračka« z enajstimi pošastmi v našem morju.
Premeščanje min v majčkenem koščku slovenskega morja in to ne prvič izvaja civilna zaščita.
Ali o tem odločajo samo bebci ali je lepo služiti denar ko se igramo »gnilo jajce« z minami?
Vsak potapljač lahko v našem plitvem morju najde mino in jo z nekaj napihnjenimi vrečami prestavi na poljubno lokacijo tudi v mandrač pred občino v Piran. Da se občasno v ujamejo te mine v ribiške koče tudi ni najbolj varno.
Spravite te nevarne ostanke vojne za božjo voljo pod visokotlačen curek v razrez!!!!!
To me spominja na novoletni čas in gručo nevednih mulcev, ki pred starši skrijejo petarde v peč.
Z razliko, da to ne gre nedolžno pokovko, ki poka in šumi v ustih ampak za pravo uničujoče orožje. Najmanj, kar bi pričakovali bi bilo, da se organizirano s tem ukvarja vojska in ne civilna zaščita. Pametna država bi verjetno povabila k sodelovanju Nemčijo, državo, ki je namestila mine, ali pa Ameriko in Anglijo, ki so nas bombardirali ob koncu vojne, naj pokažejo kako poteka sodelovanje znotraj NATA in pospravijo za seboj in to prav potihoma v zimskih mesecih.
Razumem, da je pozimi hladno za kopanje potapljačev in turistov zato pa mnogo manj firbcev, ki jih je potrebno držati vstran in zato bolj varno.
To da se s tem ukvarjamo sedemdeset let po tem ko so jih namestili v morje je milo rečeno popolnoma idiotsko, kje je bila naša pamet toliko časa, na dopustu?
Pri nas pa bi rada civilna zaščita kupila vodno črpalko za rezanje starega orožja in izvaja medijski pritisk pred turistično sezono, da ne rečem anti reklamo za turistično sezono.
Tako pripravo potrebujemo že zaradi vsakodnevnih najdb iz soške fronte.
Da je letalsko bombo z kemičnim vžigalnikom potrebno uničiti takoj z velikim pokom, še med turistično sezono ni razumno.
To da se lotevajo nestrokovnjaki zadev pove že članek, ki povzema novinarko konferenco.
Vpihavanje zraka iz cevi za blaženje udarnega vala eksplozije deluje kot mehčalec vode pri treniranju skokov v vodo. nikakor pa ne zadošča zavesa iz zračnih mehurčkov za bistveno blaženje velike eksplozije. Potrebnih bi bilo veliko gradbenih kompresorjev na več trajektih v neposredni bližini, da bi ustvarili dovolj mehurčkov za volumen stožca nad expo telesom, ki bi absorbirali udarni val. Ker je varnostna cona 1000m bi potrebovali zelo dolge cevi za prenos stisnjenega zraka, od kompresorjev do podvodnih cevi, ki jih je treba tudi obtežiti, da ne izplavajo. Ustvariti okoli mine plinske žepe je mogoče mnogo ceneje.

Tudi podvodni premik mine z pomočjo zračnega balona, v mednarodne vode je milo rečeno naivno početje. Res je da uporabljajo potapljači kompresijski brezrokavnik, za kompenzacijo balasta. Toda mino katero povežemo na balon bo težko kontrolirati lebdenje z video kamerami na daljavo. Ko pa jo pričnemo premikati, pa čeprav počasi bo hidrodinamika predmeta delovala podobno aerodinamika, pri formuli ena spojler ali hidrodinamika podvodna krila pri hidrogliserju. Mino bo prva hitro udarilo ob dno ali prineslo na površje.
Mnogo bolj varno bi bilo mino razrezati na lokaciji pod vodo, s pomočjo visokotlačne črpalke, in ROV (remote operated vehicle) daljinsko vodenega vozila in za to delo zaprositi Nato, če si hodijo njihove posadke vojaških plovil ogledovat Postojno in Lipico pa naj še kaj pospravijo za seboj.
Vsekakor se strinjam, da je potrebna naprava za visokotlačno rezanje starih min nekje na varnem v kakšnem kamnolomu, ampak cena, ki jo omenjajo 400.000€ je hudo pretirana. Odkar je kitajska ponudnik visokotlačnihčrpalk za rezanje so ceno močno padle in je morda dobiti soliden CNC voden rezalnik za bistveno nižjo ceno, celo morda že ceno kot plačujemo »presajanje« min.

Morda pa je vse le del predvolilnega spektakla ali dobro maskirana koreografijo, strateški premik »orožja« na novo pričakovano mejo s hrvaško. Smo v pričakovanju velike zmage pri usklajevanju mejne črte s Hrvaško, ki jo obljublja minister Erjavec. Morda bomo z minami poskrbeli za veličasten ognjemet ob razglasitvi arbiterjev in ribe bojo kar padale po črnih gradnjah na obali in zgodil se bo čudež, da bomo lahko nahranili vse množice.
Domačega znanja ne znamo izkoristiti. Tudi Slovenec, je več kot 15 let služboval pri združenih narodih in po svetu učil in nadziral uničevanje vseh vrst orožja.
Pred štirimi leti je na našo pobudo dekan strojen fakultete Ljubljana zaprosil tedanjo ministrico za obrambo, za možnost preizkusa podvodnega spajanja dveh cevi, na poligonu Poček, da bi dokazali, da je s to tehnologijo )(Corset mogoče pomagati pri reševanju izliva nafte po nesreči na ploščadi Deepwater Horizon. Za ta namen bi uporabili 2.000 x manjšo količino eksploziva, kot ga vsebuje ena sama mina. Sam preizkus dejansko ne bi imel večjega vpliv na okolje kot je pok puške.
Zaradi nesreče minerjev, ki os uničevali vžigalnike pred našo prošnjo, se ministrica ni drznil dati niti uradnega odgovora univerzi. Neuradno pa je bilo povedano, da moramo trenirati vojake za misijo v Afganistanu, čeprav je bila ta priprava vojakov tedaj že zaključena.
S to tehnologijo bi prihranili 2 meseca izlivanja olja v morje.
Toda mi Slovencljni bolje služimo NATU, če se igramo kavboje in Indijance po Počku trgamo uniforme in pri tem pobijemo in preženemo še nekaj medvedov zraven.

V naši državi zelo manjka kmečke zdrave pameti, to pa uspešno izkoriščajo razni uradniki, ki ribarijo v kalnem.
Zakaj bomo uvozili seno iz Ukrajine za kobilarno Lipica? Odgovor je preprost, ker je mogoče ob celotnem enkratnem nakupu bolje izsiliti provizijo. Doma naj se kulturna krajna raje zaraste. Zemljišča naj pokupijo tajkuni, ki bojo zgradili na njih nova neprodajljiva naselja s krediti bank, ki jih večno saniramo davkoplačevalci. Če sami sebi nismo sposobni prodati suhe trave brez korupcije in izsiljevanj je res hudo.

 

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.