Obalne občine tudi uradno proti škedenjski železarni?


Škodljivost škedenjske železarne je spravila na noge tržaško javnost predvsem po obsežnem prispevku, ki so ga pripravile “Le iene”. Dokazana je bila škodljivost obrata, ki se manifestira v povišanem številu obolelih za rokom in večjem številu naravnih smrti zaradi bolezni dihal. Sedaj nameravajo fronto s tovarno smrti podpreti tudi tri obalne občine.

TRST - železarna

Da se to dogaja sredi mesta, je groza. In to s pretvezo delovnih mest. Trst je rekorder po številu pljučnih rakov v Evropi, to pa ni več šala,” je zadevo komentiral okoljevarstvenik in član Alpe Adria Green, Franc Malečkar. “Na drugi strani zaliva živimo, kot da smo v zdravilišču, ne zavedamo pa se, da 70 odstotkov dni v letu izpuhe kasiramo mi.” franci m.

Franci Malečkar

PREDLOG PROTESTNE NOTE:

 

Občina Koper je sicer že leta 2003 pri ZZV Celje naročila proučevanje vpliva okolja na pojav določenih bolezni in povečano stopnjo umrljivosti prebivalcev na območju dela Mestne občine Koper. Sedaj je napočil čas za uradna prizadevanja za zaprtje omenjene “tovarne smrti”, kar naj bi v prizadevanjih združilo vse tri obalne občine. Mestna občina Koper že ima na mizi predlog za razširitev dnevnega reda današnje seje mestnega sveta. Svetniki bodo odločali o sprejemu protestne note, enaka pobuda bo tudi na mizi izolskih svetnikov, ki imajo prav tako danes sejo občinskega sveta. Podporo protestni noti je načelno že potrdila tudi piranska občina, a svetniki o predlogu še niso glasovali. “Najbrž bodo svetniki o tem odločali v juniju, če se bo mudilo, pa se lahko skliče izredna ali dopisan seja.” Občinski svet Mestne občine Koper, Občinski svet Občine Piran in Občinski svet Občine Izola sprejmejo naslednjo PROTESTNO NOTO ZA UKINITEV ZDRAVJU ŠKODLJIVIH DEJAVNOSTI NA OBMOČJU TRŽAŠKE ŽELEZARNE a.) Podpisniki protestne note (v nadaljevanju: Podpisniki) so seznanjeni s številnimi ugotovitvami italijanskih medijev in neodvisnih študij ter pričevanj prebivalcev, ki izpostavljajo negativne vplive, ki jih ima delovanje železarne v Trstu na zdravje ljudi in okolje. b.) Podpisniki ugotavljajo, da se negativni okoljski vplivi železarne v Trstu širijo tudi na območje Slovenske Istre, zlasti ankaranskega polotoka in Mestne občine Koper. c.) Podpisniki se strinjajo, da je pravica do zdravega okolja temeljna človekova pravica, ki je v primeru tržaške železarne kratena prebivalcem slovenske Istre, zlasti pa številnim tržaškim občanom. č.) Podpisniki zagovarjajo stališče, da občine Trst, Milje, Dolina, Koper, Izola in Piran tvorijo geografsko celoto, ki je zgodovinsko in narodnostno povezana, ne glede na njene formalne meje. d.) Podpisniki ugotavljajo, da italijanski pristojni organi ne sprejemajo zadostnih ukrepov, s katerimi bi se preprečilo nadaljnje onesnaževanje okolja in slabšanje kakovosti življenja v občini Trst in občinah slovenske Istre. e.) Podpisniki na podlagi javno dostopnih podatkov ugotavljajo, da ima delovanje tržaške železarne tako resne posledice na zdravje ljudi, da nekatere študije ugotavljajo celo večjo umrljivost prebivalstva. f.) Podpisniki zato sprejemajo to protestno noto, s katero pozivajo župana Občine Trst Roberta Cosolinija in druge italijanske pristojne organe, naj v skladu s svojimi pristojnostmi nemudoma onemogočijo delovanje tržaške železarne v vseh delih, ki so povezani z onesnaževanjem okolja in ogrožanjem zdravja vseh prebivalcev v regiji. g.) V primeru, da se prejemniki poziva ne bodo ustrezno odzvali na protestno noto, bodo Podpisniki zaprtje zdravju in okolju škodljivih dejavnosti zahtevali s strani ustreznih evropskih institucij. h.) Podpisniki predlagajo, da se v sodelovanju z okoljskimi organizacijami iz Slovenije in Italije, ustanovi delovna skupina, ki bo pripravila izhodišča za neodvisno in ciljno študijo, ki bo ugotovila dejansko stanje, ki ga v okolju in na ljudeh povzroča delovanje tržaške železarne. Na podlagi teh podatkov bodo predlagani primerni sanacijski ukrepi. i.) Podpisniki se strinjajo, da bo potrebno onesnaženo območje ustrezno sanirati in dosedanje dejavnosti zamenjati z okolju prijaznimi dejavnostmi. Podpisniki predlagajo, da se v času do vzpostavitve novih dejavnosti vsem delavcem, ki bi ostali brez zaposlitve, pomaga z ustrezno pomočjo ali prezaposlitvenimi programi. j.) Podpisniki soglašajo s tem, da se povežejo z občino Trst pri pripravi skupne strategije razvoja celotnega čezmejnega območja in našega skupnega prostora.

 

Koper, Izola, Piran, dne ____________________________     Koper, dne_________________ Občinski svet Mestne občine Koper g. Boris Popovič, župan Piran, dne__________________ Občinski svet Občine Piran g. Peter Bossman, župan Izola, dne__________________ Občinski svet Občine Izola g. Igor Kolenc, župan

 

Obrazložitev protestne note

 

Občinski svet Mestne občine Koper, Občinski svet Občine Piran, Občinski svet Občine Izola in (Podpisniki) sprejemajo protestno noto, s katero zahtevajo ukinitev zdravju in okolju škodljivih dejavnosti na območju železarne v Trstu (Žavlje). Čeprav je negativen vpliv na zdravje tržaške železarne že dolgo let dobro znan v čezmejnem prostoru, je nedavno objavljen prispevek na to temo, objavljen v televizijski oddaji »Le Iene show« na televizijskem kanalu Italia 1, dodatno osvetlil resnost zdravstvenih in okoljskih težav, ki jih povzroča železarna. Objavljeni podatki o uničujočih učinkih, ki jih ima delovanje železarne na zdravje ljudi, predvsem na številna alergijska, kronična in rakava obolenja, so skrb vzbujajoči. Dejavnost železarne v Trstu, imenovane „druga Ilva“, je po mnenju številnih še bolj nevarna in oporečna od slednje, ki je v desetletjih malomarnega delovanja povzročila na stotine t. i. „belih smrti“. V zadnjih letih so različne italijanske oblasti, od lokalnih do vladnih oz. državnih, predstavile številne sanacijske ali naložbene projekte, ki naj bi sanirala celotno območje in zdravju oporečno industrijo, vendar se doslej, kljub številnimi dobrimi zamislimi, stanje v praksi ni izboljšalo. Območje ostaja onesnaženo, načrti pa se z leti ne realizirajo. Kljub temu, da se predvsem regijske oblasti trudijo dokazati obratno, so številne neodvisne študije v zadnjih letih pokazale, da je stopnja obolevnosti delavcev železarne in prebivalcev v neposredni bližini znatno višja od povprečja. Po eni strani beremo najbolj sveže podatke iz študije o onesnaženju okolja škedenjske železarne, ki jih izdelal Observatorij za okolje in zdravje Regije Furlanije – Julijske krajine iz januarja 2014, kjer se ugotavlja, da so učinki, ki jih ima delovanje železarne v Trstu na zdravje, predvsem na respiratorna in rakava obolenja, neznatni. Podatki „z druge strani“, kažejo nasprotno sliko. Že leta spremljamo množične ozaveščevalne akcije lokalnih okoljskih organizacij, okoliških prebivalcev, nekdanjih zaposlenih v železarni in izpovedi ljudi, ki so zboleli za rakom ali druge bolezni, ki jih je možno povezati z dejavnostjo železarne in so naravnost pretresljive. Med številne že objavljene študije ali podatke bi tukaj omenili v teh dnevih v medijih predstavljeno študijo EpiAir2, iz katere izhaja, da so izpusti dušikovega dioksida znatno višji od povprečja v Italiji in naj bi povzročili znatni del 10% naravnih smrti v Trstu, ki jih povzročijo bolezni dihal. Izpuste dušikovega dioksida je možno pripisati prav škedenjski železarni. Druga študija S.E.N.T.I.E.R.I., financirana s strani ministrstva za zdravje, ki je ugotavljala umrljivost na območjih, ki so označena kot območja, ki jih je treba sanirati, ugotavlja, da je v Trstu med letoma 1995 in 2002 (obdobje, ko je bilo okoljsko stanje železarne bistveno boljše!) bilo dvakrat več smrti, povzročenih s strani železarske industrije, kot v zloglasnem Tarantu, ki je lani postal neslavni simbol negativnih vplivov te industrije na zdravje ljudi. Študije so prav tako pokazale, da se negativen vpliv, ki ga ima industrija na tem območju, širi tudi na območje Slovenije, predvsem z izpusti v zrak in morje na širšem območju obalnega pasu. Kakovost zraka na območjih Hrvatinov, Ankarana, Škofij in drugih sosednjih območjih v slovenski Istri je po nekaterih ugotovitvah znatno slabša zaradi čezmejnih vplivov tržaške težke industrije. Že s prostim očesom je možno hitro ugotoviti gosto meglico na območju železarne, ki vsebuje številne strupene snovi in je domala trajno prisotna. Podpisniki predlagajo, naj se čim prej, v sodelovanju z okoljskimi organizacijami iz Slovenije in Italije, ustanovi delovna skupina, ki bo pripravila izhodišča za neodvisno in ciljno študijo, ki bo ugotovila dejansko stanje na področju čezmejnih vplivov tržaške železarske industrije. Podpisniki podpirajo sosednjo občino Trst pri iskanju realnih in hitrih rešitev, ki bodo zagotovile nadaljevanje do okolja prijaznih dejavnosti. Treba je namreč opozoriti na to, da je nujen pogoj sanacije obstoječega stanja tudi nudenje zaposlitev za več sto zaposlenih v njej, kar je po prepričanju Podpisnikov realno. Železarna namreč opravlja svojo dejavnost znotraj tržaškega pristanišča, neposredno ob obalnem delu, ki bi se lahko namenil drugim logističnim dejavnostim, ki so čiste, sodobne, konkurenčne in kot take realno uresničljive. V vmesnem času do vzpostavitve novih dejavnosti, Podpisniki predlagajo, naj tržaška občina pomaga delavcem, ki bi ostali brez zaposlitve, da pridejo do drugih služb preko javnih ali drugih del in naj pripravi poseben fond, kjer bi se nabrala sredstva, s katerimi bi se tem ljudem tudi konkretno pomagalo in s tem maksimalno znižalo učinke nove brezposelnosti. Te bi lahko z umestitvijo novih dejavnosti na tem območju že v srednjem roku izničili. Nekoč donosna železarska dejavnost v Trstu je danes zastarela, nevarna in visoko neprijazna do okolja in zdravja ljudi. Gledanje na tako dejavnost samo skozi vidika zaslužka se kaže kot zmotno, saj se je desetletja zanemarilo ljudi v korist kapitala, ki je za sabo pustil tako velike količine nevarnih snovi v okolju, da jih bo potrebno odstraniti z resno državno intervencijo, ki bo lahko stala stotine milijone evrov javnih sredstev. Če to prištejemo k sprotni škodi, ki jo je železarna povzročila lokalnemu okolju in številnim prezgodnjim smrtim zaradi zdravju oporečne dejavnosti, hitro pridemo do zaključka, da je bilo od železarne veliko več škode od koristi. Poleg razvoja čistih pristaniških in logističnih dejavnosti je eden od glavnih potencialov celotne regije, ki gre od Hrvaške do Italije, preko Slovenije, v turizmu. Podpisniki se zavezujejo, da bodo čezmejni prostor obravnavali kot celoto, ki je skupna vsem nam in kjer je najbolj pomembno zagotoviti ljudem čim višje standarde za življenje in delo.

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.