Strupi iz sosednje tovarne smrti


Na socialnem omrežju Facebook je zaokrožil posnetek znane italijanske oddaje Le Iene, ki obravnava problematiko izpustov tržaške železarne.

Tema, za katero vsi vedo, a se o njej premalo govori. Škedenjska železarna se sicer prodaja, a je potrebna popolne sanacije, kar odganja potencialne kupce. “Smo tovarna smrti,” v prispevku pove eden od delavcev v železarni. V radiju enega kilometra okoli železarne pa se nahajajo vrtovi za pridelovanje sadja in zelenjave, vrtci, šole, bolnišnica. Okoliški prebivalci v prispevku pripovedujejo o onesnaževanju stanovanj, boleznih in celo umiranju za rakom, medtem ko otroci, ki živijo na tem območju, kar dvakrat pogosteje zbolevajo za boleznimi dihal.

Najbolj zaskrbljujoče so izjave nekaterih delavcev, ki imajo raje delovna mesta in umirajo zaradi njih, kot da dela ne bi imeli in bi umirali od lakote. Tematiko onesnaževanja pa z nelagodjem komentira tržaški župan, Roberto Cosolini: “Očitno je bila zakonska podlaga za izdajo dovoljenja,” kljub temu da izpusti iz železarne krepko presegajo dovoljene vrednosti.

Da se to dogaja sredi mesta, je groza. In to s pretvezo delovnih mest. Trst je rekorder po številu pljučnih rakov v Evropi, to pa ni več šala,” zadevo komentira okoljevarstvenik in član Alpe Adria Green, Franc Malečkar. “Na drugi strani zaliva živimo, kot da smo v zdravilišču, ne zavedamo pa se, da 70 odstotkov dni v letu izpuhe kasiramo mi,” dodaja.

V televizijskem prispevku je omenjen tudi podatek, da je koprski župan naročil raziskavo na temo, kako izpusti železarne vplivajo na tukajšnje otroke. “Leta 2003 je Mestna občina Koper pri ZZV Celje naročila proučevanje  vpliva okolja na pojav določenih bolezni  in povečano stopnjo umrljivosti prebivalcev na območju dela Mestne občine Koper,” so podatek potrdili na koprski občini. Rezultati so podprli hipotezo o škodljivostih v okolju, ki povečujejo tveganje za pojav kroničnih bolezni dihal pri otrocih.

Leta 2007 pa so izvedli raziskavo, katere namen je bil na podlagi proučevanja značilnosti pojavljanja kroničnih bolezni dihal na območju MOK z vidika potencialnih etioloških dejavnikov ugotoviti, ali prihaja v primeru pojavljanj kroničnih bolezni dihal na posameznih območjih do grupiranja bolnikov.

Celjski strokovnjaki so ugotovili, da je tveganje za pojav katere od kroničnih bolezni dihal pri otrocih največje na območju KS Pobegi Čežarji in na območju KS Hrvatini in dodali, da je treba pri tem upoštevati tudi čezmejno onesnaževanje iz Padske nižine.

Posnetek italijanske oddaje Le Iene si lahko ogledate tukaj.

Škedenjska železarna – tovarna smrti?

Škedenjska železarna – tovarna smrti?

AČF | On 06, mar 2014

Priljubljena italijanska televizijska oddaja Le Iene show je sinoči objavila šokanten prispevek o negativnih vplivih tržaške železarne. Ta je med prebivalci Obale dvignil veliko prahu.

Visoka stopnja obolevnosti, tumorji, respiratorne težave, prevečkrat presežene stopnje nevarnih snovi ter spusti strupenih emisij v zrak in morje. Vse to so, sodeč po včeraj objavljenem televizijskem prispevku, ki si ga lahko ogledate tukaj, posledice škedenjske železarne Ferriera. Še več, stanje v Trstu naj bi bilo še hujše od situacije v italijanskem Tarantu, kjer domuje zloglasna železarna Ilva.

Prebivalci Obale dobro vemo, da so vplivi iz Tržaškega zaliva na naše okolje vse prej kot zanemarljivi. To sta nenazadnje potrdili  tudi obe raziskavi, ki ju je leta 2003 in 2007 naročil župan Mestne občine Koper Boris Popovič in katere omenja tudi avtorica prispevka novinarka Nadia Toffa. »Čeprav se je v Trstu zamenjalo kar nekaj županov, pa nihče od njih ni naredil nič konkretnega. Je pa župan Kopra naročil raziskavo o vplivih okolja na koprske otroke«, slišimo v prispevku. In to povsem drži. Leta 2003 je namreč Mestna občina Koper pri ZZV Celje naročila proučevanje  vpliva okolja na pojav določenih bolezni  in povečano stopnjo umrljivosti prebivalcev na območju dela Mestne občine Koper. Rezultati analiz so podprli hipotezo o škodljivostih v okolju, ki povečujejo tveganje za pojav kroničnih bolezni dihal pri otrocih, ki živijo na območju Mestne občine Koper. Tudi proučevanje obolevnosti za rakom na območju Mestne občine Koper je pokazalo, da je poleg večje obolevnosti raka na koži, kar na tem območju, glede na osončenost, lahko jemljemo kot običajen pojav, prisotna tudi povečana prisotnost raka na pljučih pri ženskah, več kot dvakrat večja od pričakovane pa je bila tudi obolevnost zaradi levkemij. Namen raziskave »Proučevanje značilnosti pojavljanja kroničnih bolezni dihal na območju Mestne občine Koper iz vidika potencialnih etioloških dejavnikov« iz leta 2007 pa je bil ugotoviti, ali prihaja v primeru pojavljanj kroničnih bolezni dihal na posameznih območjih do grupiranja bolnikov. V okviru študije so proučevali, ali obstaja na določenih območjih Mestne občine Koper povečano tveganje za pojav kroničnih bolezni dihal in ali ga lahko povežemo z emisijami škodljivih snovi iz virov onesnaženja zraka. Ugotovili so, da je tveganje za pojav katere od kroničnih bolezni dihal pri otrocih največje na območju KS Pobegi Čežarji in na območju KS Hrvatini, ob tem pa zapisali tudi, »da je pri tem treba, med drugim, upoštevati čezmejno onesnaževanje iz Padske nižine. Celovita analiza razmer omogoča domnevo, da je vpliv čezmejnega onesnaževanja zelo pomemben, še posebej na območju vpliva s strani Trsta. Podpora tej domnevi oziroma tem ugotovitvam je zlasti pojavljanje obolevanja na območju KS Hrvatini«, so med drugim zapisali v tej raziskavi. Da izsledki raziskave niso ostali le mrtva črka na papirju, pričajo številna zavzemanja Mestne občine Koper za izboljšanje kakovosti življenjskega okolja in zraka. Spomnimo, da ima od leta 2007 občina merilno postajo za spremljanje kakovosti zraka na Markovcu, zadnja leta vse več krožišč in kolesarskih poti, bolj dostopen, bolje urejen in vse bolj okolju prijazen javni prevoz, kar pripomore k manjšemu obremenjevanju okolja z izpušnimi plini. K temu naj dodamo tudi redno spremljanje pretovornih dejavnosti na terminalu sipkih in razsutih tovorov v koprskem pristanišču in zavzemanje občinskega sveta za postopno ukinitev teh terminalov. Zgodovinsko potezo in prvi korak na tem področju pa je Mestna občina Koper na čelu z županom Borisom Popovičem storila leta 2011, ko so dokončno zaprli tovarno Kemiplas.

Datum:9.3.2014 10:13:39
Tržaška tovarna smrti
Preverili smo, ali se je moramo bati tudi Slovenci

V Trstu, v pokrajini Friuli Venezia Giulia, že dobrih sto let obratuje jeklarna, tik za stanovanjskimi hišami. Tovarna prinaša več slabega, kot dobrega, zato so se Tržačani odločili, da bodo končno spregovorili na glas!

Prispevek novinarke priljubljenje oddaje „LE Iene“, je poskrbel za razburjenje na obali, tudi pri nas, razkriva pa, kako tržaška tovarna v zrak izpušča številne kancerogene snovi in povzroča rakava obolenja pri ljudeh, ki živijo v njeni neposredni bližini.

Železarni zato mnogi pravijo kar „tovarna smrti“, iz nje pa se tako podnevi kot ponoči valijo strupeni plini …

In ker se ti ne ustavijo na meji so jih v izobilju deležni tudi prebivalci slovenskega primorja. Na koprski občini so že pred leti naročili študijo, ki je pokazala, da imajo otroci na območju Hrvatinov res pogosteje kronične težave z dihali, študija pa je dokazala tudi povečano prisotnost raka na pljučih pri ženskah in več kot dvakrat večjo obolevnost zaradi levkemije.

Celoten prispevek (v italijanskem jeziku) si lahko ogledaš na tej povezavi.

Mi pa smo preverili, ali ima tovarna negativen vpliv tudi čez mejo, na slovenske državljane. Pri ARSU nam zagotavljajo, da so na Hrvatinih vsaj eno leto merili mejne vrednosti različnih snovi in prišli do ugotovitev, da Slovencem tovarna ni nevarna.

Alpe Adria Green deluje, brez redno zaposlenih. Finančna sredstva za naše delovanje prispevajo predvsem občani, preko:

-članarin

– od dela dohodnine, ki jo lahko daste AAG, namesto državi – več:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

https://alpeadriagreen.files.wordpress.com/2010/11/aag-reklama2.jpg?w=557&h=270

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.