Pozidana več kot polovica obale


Suzana Kos / Koper 2. 3. 2014,

Nove pozidave. V stometrskem priobalnem pasu zunaj urbanih območij niso več dovoljene. Stanje. V urbanih območjih v Izoli nezazidanih 34, v Kopru 32 in v Piranu 28 odstotkov stavbnih zemljišč.

Na obali je v stometrskem priobalnem pasu v vseh treh občinah nepozidanih čedalje manj zemljišč. (Foto: Suzana Kos)

“Svet je vstopil v fazo pospešenega uničevanja, politika in denar sta pokvarila tudi nekatera ekološka gibanja; za nas je ohranitev prvobitne narave prioriteta. Vojko Bernard, Alpe Adria Green”

“Pregledali smo stanje, parcelo za parcelo, in ugotovili, da je pozidane že 62 odstotkov slovenske obale,” je povedal Slavko Mezek, slovenski koordinator mednarodnega projekta Shape, ki so ga izvajali ob finančni podpori programa IPA Adriatic.

“Pripravili smo predloge, kako realizirati zahtevo na novo uveljavljenega protokola o integralnem upravljanju z obalnim območjem, ki je del Barcelonske konvencije. Ta državam nalaga, naj vzpostavijo stometrski priobalni pas zunaj urbanih območij, v katerem nova gradnja ni mogoča. To je zelo pomembno, če želimo našim zanamcem sploh pustiti kakšen košček nepozidane obale,” je poudaril Mezek. Projekt je namenjen oblikovanju celostnega pristopa za varovanje skupnega dobrega in boljše upravljanje z njim na območju Jadranskega morja.

Največ v Kopru

Slovenska obala je dolga dobrih 46 kilometrov; v sklopu projekta Shape so določili stometrski pas vzdolž celotne njene dolžine in izmerili njegovo površino. Priobalnega pasu je 470 hektarjev; največ, nekaj več kot 221 hektarjev, pripada koprski, 164 hektarjev piranski, skoraj 84 hektarjev pa izolski občini.

Načrti že nastajajo

Prav zdaj Koper in Izola snujeta projekte o tem, kako izrabiti šestkilometrsko območje med mestoma, po katerem zdaj pelje obalna magistralna cesta, in kaj tja namestili. Pripravljajo se na obdobje, ko bo promet s te obalne ceste stekel skozi predor Markovec. Idejne rešitve pripravlja kar šest skupin arhitektov; predstavili jih bodo maja. V Kopru pa so iz letošnjega proračuna namenili več kot 800 tisočakov tudi za projekt 320-metrskega stolpa, ki bi stal v bližini morja, s katerim bi rad župan Boris Popovič mesto naredil bolj prepoznavno. Njegovega komentarja o novem pravnem redu glede pozidav priobalnega pasu nismo dobili.

Protokol začel veljati

A velikim apetitom po zemljiščih zunaj naselij na Obali bo mešal štrene protokol o integralnem upravljanju z obalnim območjem, ki ga je že ratificiralo dovolj držav, da je začel veljati – Slovenija ga je leta 2009 celo ratificirala prva. Protokol je zdaj del pravnega reda naše države in tudi  pravnega reda Evropske unije. “Država mora zato poskrbeti, da bo protokol dejansko zaživel,”je opozoril Mezek.

Lobiji podkupujejo

Na potezi je torej država – stometrski priobalni pas mora določi skladno s protokolom in sprejeti ustrezen predpis. “Glede na naše izkušnje z lobiji, ki jih narava ne zanima, je pričakovati – predvsem v smislu podkupovanja – velike pritiske na uradnike na okoljskem ministrstvu,” je ob tem črnogled Vojko Bernard iz mednarodne okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green. Napovedal je, da se bodo, kot so se borili proti plinskim terminalom, sami borili tudi proti pozidavi obale.

Za kmetijstvo le 14 odstotkov


• Pregled stanja. Natančen pregled stanja stometrskega priobalnega pasu je pokazal, da je pozidane že 62 odstotkov obale. V kmetijski rabi je 14 odstotkov obale, devet odstotkov je gozdne in prav toliko vodne površine. Šest odstotkov obale je namenjene nekmetijski rabi – na njej je barje, trstičje ali močivrje.
• Nepozidano. Eden od redkih neoskrunjenih delov slovenske obale je Mesečev zaliv, ki je del strunjanskega naravnega rezervata.

Slavko Mezek,  ki je predstavljal slovensko stran v mednarodnem projektu Shape, je optimističen: na vprašanje, ali meni, da bodo v spopadu nepremičninskih apetitov in interesov kapitala po parcelah z razgledom na morje morebiti res prevladali okoljski interesi, namreč odgovarja pritrdilno. Verjame v odgovorno upravljanje okolja.
Izkušnje. A glede na dejstvo, da je pozidane že 62 odstotkov slovenske obale, ni veliko razlogov za optimizem. Ohranjeni so le še naravni predeli, kot so klifi in naravni rezervati, kjer različne prepovedi ter pogoji varstva narave, naravnih dobrin in kulturne dediščine v veliki meri že pomenijo prepoved gradnje. Po drugi strani pa je dejstvo, da je v vseh treh obalnih občinah pozidanih že okoli 70 odstotkov stavbnih zemljišč v urbanih okoljih. Nepremičninske krize bo enkrat konec, obalne občine, ki sprejemajo podrobne prostorske načrte, pa so s svojimi obubožanimi proračuni prav lačne komunalnih prispevkov različnih nepremičninskih investitorjev. Na drugi strani so okoljske organizacije, ki praviloma nimajo denarja za odvetnike in tožbe, ki bi jih sprožili, če se bo ob morju zunaj urbanih območij v prihodnje še gradilo. Pomena ohranjanja narave in biotske raznovrstnosti pa se žal zaveda premalo ljudi. Zato je strah, da bo v obilici različnih interesov protokol, ki zidanja na Obali v prihodnje ne dovoli več, ostal še ena mrtva črka na papirju, povsem utemeljen.

Alpe Adria Green deluje, brez redno zaposlenih. Finančna sredstva za naše delovanje prispevajo predvsem občani, preko:

-članarin

– od dela dohodnine, ki jo lahko daste AAG, namesto državi – več:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

– od donacij posameznikov in podjetij

DubLi – Travel, Shopping, Entertainment & Savings, če izberete potovanje ali nakupujete na tej spletni strani:

https://alpeadriagreen.files.wordpress.com/2010/11/aag-reklama2.jpg?w=557&h=270

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.