“URA ZA ZEMLJO”–V SOBOTO 29.03. UGASNITE ZA ENO URO LUČI


S pobudo ljudje po vsem svetu že nekaj let simbolično prispevajo k boju proti podnebnim spremembam.
Pozivamo vse da danes med 20:30 in 21:30 ugasnejo luči na  v stanovanjih, pisarnah, pročeljih svojih zgradb,…

Prizadevanja Alpe Adria Green so bila v preteklosti usmerjenja, kot akcija za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja  v Triglavskem Narodnem Parku. Današnja akcija pa je usmerjena, da bi ljudje zmanjšali porabo električne in druge energije.

 

svea-v-spomin-TNP_thumb.jpg

PROTI SVETLOBNEMU ONESNAŽEVANJU V TNP

Varčevanje z električno energijo je pojem, s katerim se desetletja nihče ni resno ukvarjal. To ne velja samo za električno energijo, ampak za vse vrste energije. Zanašali smo se na neobnovljive vire energije in gradili termoelektrarne, jedrsko in celo plinsko elektrarno. Ob tem pa smo pozabili na ogromne neizkoriščene potenciale obnovljivih virov energije (voda, veter, sonce, biomasa).

Velik del električne energije se porabi za razsvetljavo, notranjo in zunanjo. Velikokrat so visoki stroški električne energije previsoki zaradi nepravilne in malomarne izrabe luči. Glavni namen, da moramo zmanjšati porabo električne energije pa je zmanjšati izgradnjo novih naprav za proizvodnjo električne energije, ki vplivajo tako na naravo, kot na zdravje ljudi. Komu je namenjen lepo razsvetljen prostor, v katerem pa že nekaj ur ni nikogar?

Povprečno slovensko gospodinjstvo naj bi po podatkih Statističnega urada RS vsak mesec porabilo od 290 do 330 kWh (kilovatnih ur). Na računu naj bi to znašalo okoli 50 evrov mesečno. Poraba energije je bistveno manjša v stanovanjih kot pa v hišah. Tisti, ki imate račun bistveno višji od omenjenega povprečja, lahko z bolj ekonomično porabo elektrike prihranite kakšen evro.

Absolutno največ (okoli 66 %) električne energije porabijo grelne naprave – tu prevladujejo električne peči, električni radiatorji, grelniki vode itd. Seveda je njihova poraba največja v zimskem času, ko pogosto nadomeščajo centralno, plinsko ali vodno obliko kurjave. Problem je, da se je tej porabi izredno težko izogniti. Rešitve so sicer toplotna izolacija stanovanja/hiše, izključitev gretja v prostoru, ki ga ne uporabljate, in izogibanje pretirani uporabi električnih peči.

Med požrešnejšimi napravami so tudi zamrzovalne skrinje in pralni stroji. V zadnjih letih so proizvajalci bele tehnike (hladilniki, pralni in pomivalni stroji, kuhinjske naprave …) izredno napredovali na področju porabe električne energije. Vse novejše naprave se tako razvrščajo v energetske razrede od A do E. Nobenega razloga ni, da ne posežete po napravah razreda A in B – to pa je tudi najbolj učinkovit način varčevanja pri teh napravah (poleg seveda uporabljanja »poceni« električnega toka ob nočnih urah). Če zamrzovalne skrinje ne potrebujete nujno, jo lahko nadomestite s hladilnikom.

Naslednji pomemben dejavnik je svetloba. Ta v povprečju obsega okoli 15 % električne porabe v povprečni slovenski družini. Hiter izračun nam prikaže, da bi nas ena stovatna žarnica, ki bi neprestano gorela cel mesec, stala okoli sedem evrov. Na srečo so na tržišču že varčne žarnice (fluorescentne plinske sijalke in halogenske žarnice), ki porabijo do petkrat manj elektrike. Vsekakor velja, da je potrebno luči ugašati takrat, ko jih ne potrebujete, velja pa tudi razmisliti o nadomeščanju klasičnih žarnic z varčnimi.

Omenimo še sobne naprave – televizije, računalnike, monitorje, telefone … Čeprav na prvi pogled izgleda, da so veliki televizorji med izredno potratnimi napravami, je resnica ravno nasprotna. Večja plazma, če je vklopljena šest ur dnevno, porabi okoli štiri evre na mesec. Enako velik LCD že skoraj enkrat manj (novejši LCD televizorji z LED tehnologijo veljajo za ene najbolj varčnih porabnikov). Če imate doma še vedno katodni televizor ali monitor, velja torej razmisliti o bistveno bolj varčnem LCD-ju.

Drugačna zgodba so računalniki – predvsem tisti višjega ranga. Računalnik, ki je prižgan cel mesec za namene pisanja dokumentov in deskanje po spletu porabi slabih deset evrov (prenosniki so energijsko bolj varčni). Poraba računalnika pa je odvisna od njegove obremenitve. Bolj kot je obremenjen, več elektrike porabi. Vsekakor se splača računalnik ugašati, če ga ne potrebujete – to velja predvsem za tiste, ki ga puščajo prižganega čez noč.

Enako velja za sobne konzole (Xbox 360, Playstation 3), katerih poraba je primerljiva z računalniki. Slaba novica je tudi, da slednje delujejo ob polni obremenitvi ne glede na to, kaj počnejo – predvajajo film ali poganjajo napredno igro. Predvajanje filma na konzoli je tako bistveno dražje od predvajanja na namenskem predvajalniku.

Najbolj zahrbtne pa so naprave, ki na prvi pogled izgledajo nedolžne, a so prižgane cel mesec, njihova poraba pa je vse prej kot zanemarljiva. Tu prevladujejo predvsem routerji, usmerjevalniki in televizijske signalne škatle. Tri take napravice, ki neprestano gorijo cel mesec, lahko porabijo tudi do štiri evre, kar je skoraj desetina mesečnega računa. Zato jih je smiselno ugašati ob neuporabi.

Vse domače naprave porabijo nekaj elektrike tudi, ko so ugasnjene ali v načinu pripravljenosti. Ta poraba je sicer zanemarljiva, vendar pa je pametno izklopiti električni tok, ko greste na potovanje ali počitnice.

ura za zemjo

AAG je posredovala na ARSO zahtevo za vključitev v postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja v zadevi Ekorel d.o.o., Kranj


IZJAVA ZA JAVNOST

AAG je posredovala na ARSO zahtevo za vključitev v postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja v zadevi Ekorel d.o.o., Kranj

Alpe Adria Green (AAG) – mednarodno društvo za varstvo okolja in narave s statusom nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju varstva okolja se je skladno z določili iz prvega in četrtega odstavka 153. člena ZVO-1 prijavila dne, 20.3.2014 v postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaženje okolja večjega obsega in sicer naprave za obdelavo nevarnih odpadkov, stranki – upravljavcu Ekorel d.o.o., Laze 18 a, 4000 Kranj.

Organizacija Alpe Adria Green bo kot stranski udeleženec v postopku pridobivanja dovoljenja za obratovanje naprave zastopala interese članov AAG ter njihovih družinskih članov živečih na območju Stražišča v občini Kranj. Kot stranski udeleženec v postopku bo AAG zastopala tudi 66 tamkaj živečih prebivalcev.

AAG je podala na ARSO pripombe na osnutek OKOLJEVARSTVENEGA DOVOLJENJA. Največ nejasnosti in nepravilnosti se je nanašalo na samo zbirališče nevarnih snovi in sicer na predvideni postopek obdelave odpadkov ter na neustrezno rešitev varovanja voda in pomanjkljivosti pri eventuelnih izpustih v zrak, zaradi česar bi bili ogroženi prebivalci kot tudi ogrožene živalske vrste na tem občutljivem eko območju, ki meji na Naturo 2000.

Predsednik Alpe Adria Green:                                                                                         Jesenice: 21.03.2014

Vojko Bernard

Predelovalnica odpadkov razburja okoliške prebivalce

V neposredni bližini t.i. kranjskega Beverly Hillsa, kjer živijo številni znani slovenci in ki je del varovanega območja Natura 2000, že 20 let stoji industrijska cona. Tam ni kanalizacije, odplake pa gredo v bližnje potoke in podtalnico. Prebivalcem je zdaj dokončno pregorelo.

20090226_1447

20080912_IMG_13828

20120303_9129

RAZVOJNA AGENCIJA ZGORNJE GORENJSKE ORGANIZIRA PREDAVANJA “PROČ Z INVAZIVKAMI” V OBČINI JESENICE


Problematika invazivnih vrst je vse bolj vidna tudi na Zgornjem Gorenjskem, zato Razvojna agencija Zgornje Gorenjske v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave v sklopu projekta »Proč z invazivkami« organizira predavanja o invazivnih rastlinskih vrstah v občini Jesenice. Na njih boste izvedeli več o teh vrstah in spoznali nekaj načinov, s katerimi lahko zmanjšate njihove negative vplive in še marsikaj zanimivega.

Predavanja bodo:
-21. marec ob 19:00 v Kulturnem in gasilskem dom na Blejski Dobravi,
-25. marec ob 19:00 v Gasilskem domu Planina pod Golico (Planina pod Golico 31),
-28. marec ob 19:00 v stavbi krajevne skupnosti Hrušica (Hrušica 55a),
-01. april ob 19:00 v stavbi Razvojne agencije Zgornje Gorenjske – RAGOR (Spodnji Plavž 24e).

VLJUDNO VABLJENI!

BLEJSKA DOBRAVA

Planina pod Golico

Hrušica-page

Jesenice RAGOR

Nadzor bioplinarn v januarju in februarju


Poročilo o nadzoru bioplinarn v mesecu januarju in februarju 2014

Na podlagi dogovora med kmetijsko inšpekcijo in inšpekcijo za okolje in naravo se je v mesecu januarju in februarju izvedel poostreni nadzor delovanja bioplinarn in njihovih skladiščnih kapacitet za skladiščenje digestata. Nadzor je potekal v parih.

Kmetijska inšpekcija je v letu 2014 opravila nadzor 22 bioplinarn na 24 različnih lokacijah. Ugotovila je enajst nepravilnosti, izdala bo enajst ureditvenih odločb, izrekla sedem opominov ter izdala tri odločbe o prekrških v skupni višini 6.000 EUR. Glavne nepravilnosti so bile, da v dveh primerih bioplinarne niso omele izdelanih evidenc razvoza digestata na kmetijskih površinah, v enajstih primerih niso imele opravljenih analiz na vsebnost dušika, v dveh primerih pa niso imele urejenih skladiščnih kapacitet za skladiščenje živinskih gnojil in digestata.izpust-v-reko

Izpust odpadnih vod iz bioplinarne direktno v potok.

 

Inšpekcija za okolje in naravo je v poostreni akciji nadzora pregledala 23 bioplinarn, od katerih tri bioplinarne še niso pričele z obratovanjem, dve bioplinarni pa sta prenehali z obratovanjem v letu 2013.

Ugotovljeno je bilo, da so OVD izdani pri vseh bioplinarnah, razen v enem primeru. Zaradi spremembe Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (Uradni list RS, št. 99/2013), brez prilagoditvenega roka, pa si mora ena bioplinarna na novo pridobiti OVD. Zato bo v tem primeru izdana odločba s prepovedjo obratovanja do pridobitve OVD.

V času trajanja akcije so bile izdane 3 odločbe. Prva odločba se nanaša na  preventivno prepoved vnosa digestata v tla, ker še nima opravljenih analiz, vendar ta bioplinarna trenutno še ne obratuje. Druga odločba obsega ukrep prepovedi vnosa digestata v tla, ker upravljavec razpolaga z analizami digestata, nima pa popolnega poročila. S tretjo odločbo se izreka  ukrep prepovedi obratovanjabrez OVD-ja. Postopek je v fazi izvršbe z denarno prisilitvijo.

V nadaljevanju bodo izdane še dodatne ureditvene odločbe. V enem primeru zaradi prisotnosti Salmonele – prepoved vnosa digestat ter ureditev higenizacije. V drugem primeru se bo zavezancu naložilo izvajanje monitoringa digestata v skladu z OVD. V tretjem primeru se bo izdala odločba zaradi neustrezne higienizacije – prepoved vnosa/oddaje digestata. V četrtem primeru se bo izdala odločba o prepovedi obratovanja do pridobitve OVD.

V času akcije in po njej so bodo izdani ustrezni ukrepi po zakonu o prekršku v petih primerih.

 

b.e. - ilirska bistrica

Biolinarna v Ilirski Bistrici

 

Pripis AAG:

 

Trenutno smo v AAG vključeni v tri postopke, kot stranski udeleženec v postopku pridobivanja okoljevarstvenih dovoljen.

 

Alpe Adria Green deluje, brez redno zaposlenih. Finančna sredstva za naše delovanje prispevajo predvsem občani, preko:

-članarin

– od dela dohodnine, ki jo lahko daste AAG, namesto državi – več:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

– od donacij posameznikov in podjetij

DubLi – Travel, Shopping, Entertainment & Savings, če izberete potovanje ali nakupujete na tej spletni strani:

https://alpeadriagreen.files.wordpress.com/2010/11/aag-reklama2.jpg?w=557&h=270

NLB pri Bioštromu ( Bioplinarna) ob pet milijonov evrov


Marjana Hanc, DELO

Stečajni upravitelj razkril, da je nekdanji direktor najvitalnejši del bioplinarne Petač iz Zgornjih Pirnič prodal.

NLB pri Bioštromu ob pet milijonov evrov

Septembra 2013 so člani civilne pobude posneli odvoz vitalnih delov bioplinarne, ki je bila zgrajena brez ustreznega gradbenega dovoljenja, zato ni mogla dobiti uporabnega dovoljenja. Direktor Miha Petač je radovednežem razložil, da je bil opravljen zgolj remont, in zanikal, da bi prodal kogeneracijo oziroma enoto za pridobivanje električne in toplotne energije. file: DSC_0826.JPG Foto: Civilna iniciativa Pirniče

Medvode – Osemnajst upnikov podjetja Bioštrom, ki je v stečajnem postopku od novembra lani, je prijavilo za 5,92 milijona evrov terjatev, od tega kar pet milijonov banka NLB, ki je tedanjemu direktorju Mihu Petaču julija 2009 odobrila dve dolgoročni posojili.
Na strani Ajpesa je stečajni upravitelj Bioštroma Silvo Zorec objavil osnovni seznam preizkušanjih terjatev, iz njega je razvidno, da NLB prizna pet milijonov evrov.

Namesto da bi Miha Petač v Zgornjih Pirničah zgradil hlev za govedo, silose in napravo za bioplin, v kateri bi predelovali hlevske odpadke, ter tudi stanovanjsko hišo, za kar je bilo tudi izdano gradbeno dovoljenje, je projekt spremenil in junija 2010 je bila odprta bioplinarna z močjo enega megavata namesto dovoljenih 30 kilovatov.

Ker so k Petaču pričeli v zgrajene silose voziti koruzo in koruzno silažo tudi od drugod, kar je povzročilo prometne obremenitve ter smrad po vasi, so se Pirničani organizirali v civilno pobudo.
Petač na upravni enoti ni pridobil spremembe gradbenega dovoljenja, Inšpektorat RS za okolje in prostor pa je januarja 2011 izdal odločbo o odstranitvi nelegalne gradnje. Petaču s pritožbami ni uspelo in jasno je bilo, da družba ne more preživeti, zato je banka vložila predlog za stečaj.

Stečajnik Zorec je v poročilu tudi razkril, da je bil kogeneracijski modul, ki so ga v skrivnostnih okoliščinah odpeljali lansko jesen, res prodan. Petač, ki je zatrjeval, da je bil v objektu opravljen samo remont, ga je septembra prodal družbi Delibero za 450.000 evrov. Kam je izginilo skoraj 7000 ton skladiščene koruze, ki je ob prestavljanju neznosno smrdela, pa ni znano, zato je stečajnik policiji prijavil sum tatvine.

PRIPIS AAG:

Čeprav so nas v Medvoški občini (ŽUPAN), kakor tudi v zg. Pirničah pozabili, da smo z dolgotrajnim postopkom, ko smo se pritožili na okoljevarstveno dovoljenje prispevali svoj delež, da je ta bioplinarna šla v stečaj! No pa to ni nič tragičnega, samo ko bo ta občina imela okoljevarstvene probleme na svojem teritoriju, bo AAG dvakrat premislil, ali ji bo pomagal ali ne.

Pri tem ne mislimo na prebivalce, živeče na tem področju, saj niso krivi kakšnega župana imajo. Za njih so vrata AAG za vse težave in vprašanja vedno odprta!!!

razsodba upr. sodišča - Pirniče_0001

Neprijet. vonj.Pirniče_0004

Meritve “neprijetnih vonjav v Pirničah” – smradu razpadle silaže, ki je bila namenjena za gorivo bioelektrarne. 30 otrok, ki so vdihavali ta smrad so zaradi prebavnih motenj napotili v zdravstveni dom v Medvodah

Vojko Bernard

Strupi iz sosednje tovarne smrti


Na socialnem omrežju Facebook je zaokrožil posnetek znane italijanske oddaje Le Iene, ki obravnava problematiko izpustov tržaške železarne.

Tema, za katero vsi vedo, a se o njej premalo govori. Škedenjska železarna se sicer prodaja, a je potrebna popolne sanacije, kar odganja potencialne kupce. “Smo tovarna smrti,” v prispevku pove eden od delavcev v železarni. V radiju enega kilometra okoli železarne pa se nahajajo vrtovi za pridelovanje sadja in zelenjave, vrtci, šole, bolnišnica. Okoliški prebivalci v prispevku pripovedujejo o onesnaževanju stanovanj, boleznih in celo umiranju za rakom, medtem ko otroci, ki živijo na tem območju, kar dvakrat pogosteje zbolevajo za boleznimi dihal.

Najbolj zaskrbljujoče so izjave nekaterih delavcev, ki imajo raje delovna mesta in umirajo zaradi njih, kot da dela ne bi imeli in bi umirali od lakote. Tematiko onesnaževanja pa z nelagodjem komentira tržaški župan, Roberto Cosolini: “Očitno je bila zakonska podlaga za izdajo dovoljenja,” kljub temu da izpusti iz železarne krepko presegajo dovoljene vrednosti.

Da se to dogaja sredi mesta, je groza. In to s pretvezo delovnih mest. Trst je rekorder po številu pljučnih rakov v Evropi, to pa ni več šala,” zadevo komentira okoljevarstvenik in član Alpe Adria Green, Franc Malečkar. “Na drugi strani zaliva živimo, kot da smo v zdravilišču, ne zavedamo pa se, da 70 odstotkov dni v letu izpuhe kasiramo mi,” dodaja.

V televizijskem prispevku je omenjen tudi podatek, da je koprski župan naročil raziskavo na temo, kako izpusti železarne vplivajo na tukajšnje otroke. “Leta 2003 je Mestna občina Koper pri ZZV Celje naročila proučevanje  vpliva okolja na pojav določenih bolezni  in povečano stopnjo umrljivosti prebivalcev na območju dela Mestne občine Koper,” so podatek potrdili na koprski občini. Rezultati so podprli hipotezo o škodljivostih v okolju, ki povečujejo tveganje za pojav kroničnih bolezni dihal pri otrocih.

Leta 2007 pa so izvedli raziskavo, katere namen je bil na podlagi proučevanja značilnosti pojavljanja kroničnih bolezni dihal na območju MOK z vidika potencialnih etioloških dejavnikov ugotoviti, ali prihaja v primeru pojavljanj kroničnih bolezni dihal na posameznih območjih do grupiranja bolnikov.

Celjski strokovnjaki so ugotovili, da je tveganje za pojav katere od kroničnih bolezni dihal pri otrocih največje na območju KS Pobegi Čežarji in na območju KS Hrvatini in dodali, da je treba pri tem upoštevati tudi čezmejno onesnaževanje iz Padske nižine.

Posnetek italijanske oddaje Le Iene si lahko ogledate tukaj.

Škedenjska železarna – tovarna smrti?

Škedenjska železarna – tovarna smrti?

AČF | On 06, mar 2014

Priljubljena italijanska televizijska oddaja Le Iene show je sinoči objavila šokanten prispevek o negativnih vplivih tržaške železarne. Ta je med prebivalci Obale dvignil veliko prahu.

Visoka stopnja obolevnosti, tumorji, respiratorne težave, prevečkrat presežene stopnje nevarnih snovi ter spusti strupenih emisij v zrak in morje. Vse to so, sodeč po včeraj objavljenem televizijskem prispevku, ki si ga lahko ogledate tukaj, posledice škedenjske železarne Ferriera. Še več, stanje v Trstu naj bi bilo še hujše od situacije v italijanskem Tarantu, kjer domuje zloglasna železarna Ilva.

Prebivalci Obale dobro vemo, da so vplivi iz Tržaškega zaliva na naše okolje vse prej kot zanemarljivi. To sta nenazadnje potrdili  tudi obe raziskavi, ki ju je leta 2003 in 2007 naročil župan Mestne občine Koper Boris Popovič in katere omenja tudi avtorica prispevka novinarka Nadia Toffa. »Čeprav se je v Trstu zamenjalo kar nekaj županov, pa nihče od njih ni naredil nič konkretnega. Je pa župan Kopra naročil raziskavo o vplivih okolja na koprske otroke«, slišimo v prispevku. In to povsem drži. Leta 2003 je namreč Mestna občina Koper pri ZZV Celje naročila proučevanje  vpliva okolja na pojav določenih bolezni  in povečano stopnjo umrljivosti prebivalcev na območju dela Mestne občine Koper. Rezultati analiz so podprli hipotezo o škodljivostih v okolju, ki povečujejo tveganje za pojav kroničnih bolezni dihal pri otrocih, ki živijo na območju Mestne občine Koper. Tudi proučevanje obolevnosti za rakom na območju Mestne občine Koper je pokazalo, da je poleg večje obolevnosti raka na koži, kar na tem območju, glede na osončenost, lahko jemljemo kot običajen pojav, prisotna tudi povečana prisotnost raka na pljučih pri ženskah, več kot dvakrat večja od pričakovane pa je bila tudi obolevnost zaradi levkemij. Namen raziskave »Proučevanje značilnosti pojavljanja kroničnih bolezni dihal na območju Mestne občine Koper iz vidika potencialnih etioloških dejavnikov« iz leta 2007 pa je bil ugotoviti, ali prihaja v primeru pojavljanj kroničnih bolezni dihal na posameznih območjih do grupiranja bolnikov. V okviru študije so proučevali, ali obstaja na določenih območjih Mestne občine Koper povečano tveganje za pojav kroničnih bolezni dihal in ali ga lahko povežemo z emisijami škodljivih snovi iz virov onesnaženja zraka. Ugotovili so, da je tveganje za pojav katere od kroničnih bolezni dihal pri otrocih največje na območju KS Pobegi Čežarji in na območju KS Hrvatini, ob tem pa zapisali tudi, »da je pri tem treba, med drugim, upoštevati čezmejno onesnaževanje iz Padske nižine. Celovita analiza razmer omogoča domnevo, da je vpliv čezmejnega onesnaževanja zelo pomemben, še posebej na območju vpliva s strani Trsta. Podpora tej domnevi oziroma tem ugotovitvam je zlasti pojavljanje obolevanja na območju KS Hrvatini«, so med drugim zapisali v tej raziskavi. Da izsledki raziskave niso ostali le mrtva črka na papirju, pričajo številna zavzemanja Mestne občine Koper za izboljšanje kakovosti življenjskega okolja in zraka. Spomnimo, da ima od leta 2007 občina merilno postajo za spremljanje kakovosti zraka na Markovcu, zadnja leta vse več krožišč in kolesarskih poti, bolj dostopen, bolje urejen in vse bolj okolju prijazen javni prevoz, kar pripomore k manjšemu obremenjevanju okolja z izpušnimi plini. K temu naj dodamo tudi redno spremljanje pretovornih dejavnosti na terminalu sipkih in razsutih tovorov v koprskem pristanišču in zavzemanje občinskega sveta za postopno ukinitev teh terminalov. Zgodovinsko potezo in prvi korak na tem področju pa je Mestna občina Koper na čelu z županom Borisom Popovičem storila leta 2011, ko so dokončno zaprli tovarno Kemiplas.

Datum:9.3.2014 10:13:39
Tržaška tovarna smrti
Preverili smo, ali se je moramo bati tudi Slovenci

V Trstu, v pokrajini Friuli Venezia Giulia, že dobrih sto let obratuje jeklarna, tik za stanovanjskimi hišami. Tovarna prinaša več slabega, kot dobrega, zato so se Tržačani odločili, da bodo končno spregovorili na glas!

Prispevek novinarke priljubljenje oddaje „LE Iene“, je poskrbel za razburjenje na obali, tudi pri nas, razkriva pa, kako tržaška tovarna v zrak izpušča številne kancerogene snovi in povzroča rakava obolenja pri ljudeh, ki živijo v njeni neposredni bližini.

Železarni zato mnogi pravijo kar „tovarna smrti“, iz nje pa se tako podnevi kot ponoči valijo strupeni plini …

In ker se ti ne ustavijo na meji so jih v izobilju deležni tudi prebivalci slovenskega primorja. Na koprski občini so že pred leti naročili študijo, ki je pokazala, da imajo otroci na območju Hrvatinov res pogosteje kronične težave z dihali, študija pa je dokazala tudi povečano prisotnost raka na pljučih pri ženskah in več kot dvakrat večjo obolevnost zaradi levkemije.

Celoten prispevek (v italijanskem jeziku) si lahko ogledaš na tej povezavi.

Mi pa smo preverili, ali ima tovarna negativen vpliv tudi čez mejo, na slovenske državljane. Pri ARSU nam zagotavljajo, da so na Hrvatinih vsaj eno leto merili mejne vrednosti različnih snovi in prišli do ugotovitev, da Slovencem tovarna ni nevarna.

Alpe Adria Green deluje, brez redno zaposlenih. Finančna sredstva za naše delovanje prispevajo predvsem občani, preko:

-članarin

– od dela dohodnine, ki jo lahko daste AAG, namesto državi – več:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

https://alpeadriagreen.files.wordpress.com/2010/11/aag-reklama2.jpg?w=557&h=270

Poplave Planinsko polje–februar 2014


planinsko polje1

Poplavljeno Planinsko polje / cca 40 hiš pod vodo / v ozadju Jakovica in Laze

planinsko polje2

Laze in Jakovica

planinsko polje3

Jakovica

planinsko polje4

Loška dolina / v ozadju Cerkniško jezero / v daljavi Planinsko polje

Alpe Adria Green deluje, brez redno zaposlenih. Finančna sredstva za naše delovanje prispevajo predvsem občani, preko:

-članarin

– od dela dohodnine, ki jo lahko daste AAG, namesto državi – več:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

– od donacij posameznikov in podjetij

DubLi – Travel, Shopping, Entertainment & Savings, če izberete potovanje ali nakupujete na tej spletni strani:

https://alpeadriagreen.files.wordpress.com/2010/11/aag-reklama2.jpg?w=557&h=270

Pozidana več kot polovica obale


Suzana Kos / Koper 2. 3. 2014,

Nove pozidave. V stometrskem priobalnem pasu zunaj urbanih območij niso več dovoljene. Stanje. V urbanih območjih v Izoli nezazidanih 34, v Kopru 32 in v Piranu 28 odstotkov stavbnih zemljišč.

Na obali je v stometrskem priobalnem pasu v vseh treh občinah nepozidanih čedalje manj zemljišč. (Foto: Suzana Kos)

“Svet je vstopil v fazo pospešenega uničevanja, politika in denar sta pokvarila tudi nekatera ekološka gibanja; za nas je ohranitev prvobitne narave prioriteta. Vojko Bernard, Alpe Adria Green”

“Pregledali smo stanje, parcelo za parcelo, in ugotovili, da je pozidane že 62 odstotkov slovenske obale,” je povedal Slavko Mezek, slovenski koordinator mednarodnega projekta Shape, ki so ga izvajali ob finančni podpori programa IPA Adriatic.

“Pripravili smo predloge, kako realizirati zahtevo na novo uveljavljenega protokola o integralnem upravljanju z obalnim območjem, ki je del Barcelonske konvencije. Ta državam nalaga, naj vzpostavijo stometrski priobalni pas zunaj urbanih območij, v katerem nova gradnja ni mogoča. To je zelo pomembno, če želimo našim zanamcem sploh pustiti kakšen košček nepozidane obale,” je poudaril Mezek. Projekt je namenjen oblikovanju celostnega pristopa za varovanje skupnega dobrega in boljše upravljanje z njim na območju Jadranskega morja.

Največ v Kopru

Slovenska obala je dolga dobrih 46 kilometrov; v sklopu projekta Shape so določili stometrski pas vzdolž celotne njene dolžine in izmerili njegovo površino. Priobalnega pasu je 470 hektarjev; največ, nekaj več kot 221 hektarjev, pripada koprski, 164 hektarjev piranski, skoraj 84 hektarjev pa izolski občini.

Načrti že nastajajo

Prav zdaj Koper in Izola snujeta projekte o tem, kako izrabiti šestkilometrsko območje med mestoma, po katerem zdaj pelje obalna magistralna cesta, in kaj tja namestili. Pripravljajo se na obdobje, ko bo promet s te obalne ceste stekel skozi predor Markovec. Idejne rešitve pripravlja kar šest skupin arhitektov; predstavili jih bodo maja. V Kopru pa so iz letošnjega proračuna namenili več kot 800 tisočakov tudi za projekt 320-metrskega stolpa, ki bi stal v bližini morja, s katerim bi rad župan Boris Popovič mesto naredil bolj prepoznavno. Njegovega komentarja o novem pravnem redu glede pozidav priobalnega pasu nismo dobili.

Protokol začel veljati

A velikim apetitom po zemljiščih zunaj naselij na Obali bo mešal štrene protokol o integralnem upravljanju z obalnim območjem, ki ga je že ratificiralo dovolj držav, da je začel veljati – Slovenija ga je leta 2009 celo ratificirala prva. Protokol je zdaj del pravnega reda naše države in tudi  pravnega reda Evropske unije. “Država mora zato poskrbeti, da bo protokol dejansko zaživel,”je opozoril Mezek.

Lobiji podkupujejo

Na potezi je torej država – stometrski priobalni pas mora določi skladno s protokolom in sprejeti ustrezen predpis. “Glede na naše izkušnje z lobiji, ki jih narava ne zanima, je pričakovati – predvsem v smislu podkupovanja – velike pritiske na uradnike na okoljskem ministrstvu,” je ob tem črnogled Vojko Bernard iz mednarodne okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green. Napovedal je, da se bodo, kot so se borili proti plinskim terminalom, sami borili tudi proti pozidavi obale.

Za kmetijstvo le 14 odstotkov


• Pregled stanja. Natančen pregled stanja stometrskega priobalnega pasu je pokazal, da je pozidane že 62 odstotkov obale. V kmetijski rabi je 14 odstotkov obale, devet odstotkov je gozdne in prav toliko vodne površine. Šest odstotkov obale je namenjene nekmetijski rabi – na njej je barje, trstičje ali močivrje.
• Nepozidano. Eden od redkih neoskrunjenih delov slovenske obale je Mesečev zaliv, ki je del strunjanskega naravnega rezervata.

Slavko Mezek,  ki je predstavljal slovensko stran v mednarodnem projektu Shape, je optimističen: na vprašanje, ali meni, da bodo v spopadu nepremičninskih apetitov in interesov kapitala po parcelah z razgledom na morje morebiti res prevladali okoljski interesi, namreč odgovarja pritrdilno. Verjame v odgovorno upravljanje okolja.
Izkušnje. A glede na dejstvo, da je pozidane že 62 odstotkov slovenske obale, ni veliko razlogov za optimizem. Ohranjeni so le še naravni predeli, kot so klifi in naravni rezervati, kjer različne prepovedi ter pogoji varstva narave, naravnih dobrin in kulturne dediščine v veliki meri že pomenijo prepoved gradnje. Po drugi strani pa je dejstvo, da je v vseh treh obalnih občinah pozidanih že okoli 70 odstotkov stavbnih zemljišč v urbanih okoljih. Nepremičninske krize bo enkrat konec, obalne občine, ki sprejemajo podrobne prostorske načrte, pa so s svojimi obubožanimi proračuni prav lačne komunalnih prispevkov različnih nepremičninskih investitorjev. Na drugi strani so okoljske organizacije, ki praviloma nimajo denarja za odvetnike in tožbe, ki bi jih sprožili, če se bo ob morju zunaj urbanih območij v prihodnje še gradilo. Pomena ohranjanja narave in biotske raznovrstnosti pa se žal zaveda premalo ljudi. Zato je strah, da bo v obilici različnih interesov protokol, ki zidanja na Obali v prihodnje ne dovoli več, ostal še ena mrtva črka na papirju, povsem utemeljen.

Alpe Adria Green deluje, brez redno zaposlenih. Finančna sredstva za naše delovanje prispevajo predvsem občani, preko:

-članarin

– od dela dohodnine, ki jo lahko daste AAG, namesto državi – več:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

– od donacij posameznikov in podjetij

DubLi – Travel, Shopping, Entertainment & Savings, če izberete potovanje ali nakupujete na tej spletni strani:

https://alpeadriagreen.files.wordpress.com/2010/11/aag-reklama2.jpg?w=557&h=270