IZJAVA ZA JAVNOST – ŠE VEDNO TVEGAMO Z POSTAVITVIJO PLINSKEGA TERMINALA V ŽAVLJAH!


V KOLIKOR  DO 19 MARCA LETOS ITALIJANJSKO MINISTRSTVO ZA OKOLJE ODLOKA NE PODPIŠE, ŠPANSKA GAS NATURAL LAHKO PONOVNO PRIDOBI AVTORIZACIJO GRADNJE PROJEKTA, TOKRAT S POMOČJO DEŽELNEGA UPRAVNEGA SODIŠČA (TAR) LACIJA .

Tipična italijanska zmešnjava, ali še kaj hujšega? Projekt terminala španske Gas Natural, v pristaniški coni v Žavljah pri Trstu visi na nitki, a ni še izbrisan. Po ponovnem odprtju preiskave Valutazione Impatto Ambientale (VIA- Presoja vpliva na okolje ), za katero se je minister za okolje Corrado Clini,  odločil 27. decembra 2012 na zahtevo predsednika tržaškega pristanišča Marine Monassi, se je 18. aprila 2013  Ministrstvo za okolje določilo za odložitev istega za obdobje šestih mesecev. V tem času naj bi družba, ki predlaga projekt (Gas Natural ) poiskala in nakazala alternativno lokacijo za tehnološko zastareli plinski terminal.

Poglobljena preiskava vpliva na okolje, je  prikazala dejansko nezdružljivost prve izbrane lokacije (v samem centru industrijskega pristanišča, ob strateško zelo važnem terminalu naftovoda  za Srednjo Evropo) s komercialnim razvojem tržaškega pristanišča. Prav tako so prišle na dan izredno pomembne in v prvi preiskavi podcenjene problematike glede varnosti, za katere je bilo prvič oddano pozitivno mnenje. V luči teh novih podatkov je vsakomur postalo težko podpirati izdelavo nekega plinskega terminala v neposredni bližini najpomembnejšega naftnega terminala Sredozemlja, čigar posli stalno vztrajno naraščajo in je obenem strateškega pomena za države Srednje Evrope.

Plinski terminal bi poleg tega močno oškodoval še prekladanje kontejnerjev (tudi ta v naraščanju) in s tem opravil veliko izgubo za pristanišče. Iz varnostnih razlogov bi pravzaprav celotno pristanišče utrpelo škodo,  saj varnostne potrebe dveh terminalov goriva, bi močno ovirale vsako drugo pristaniško dejavnost. Ob izteku roka šestih mesecev (18. oktobra 2013 ) družba Gas Natural ni predstavila zahtevane integracije, temveč je ministrski odlok prekinitve ovrgla na Deželnem Upravnem Sodišču Lacija (TAR).

Od samega začetka bi Italijanski Italijanjski Minister za okolje moral podpisati odlok o razveljavitvi okoljske primernosti projekta in s tem dokončno zapreti vprašanje. Vendar novi Italijanski Minister za okolje Orlando akta ni podpisal, DUS Lacija pa bo  19. marca 2014 pričel z obravnavo naroka za preklic ministrske prekinitve. In ker se je v tem času  vlada Italije zopet spremenila, vsi prebivalci Tržaškega zaliva tvegajo, da novi Italijanski Minister za okolje odloka ne bo podpisal pred začetkom  sodbe.

Skratka: če DUS Lacija prekliče prekinitev skladnosti z okoljem – okoljevarstvenega dovoljenja,  Gas Natural lahko z gradnjo nevarnega plinskega terminala v Žavljah nadaljuje, kljub nasprotovanju Slovenije!

Predsednik Alpe Adria Green:
Vojko Bernard

NASTANEK FOSILA PRIHODNOSTI–PLINSKI TERMINAL ŽAVLJE
ŠOKANTNO SPOROČILO SE SLIŠI IZ ŠKOLJKE–PLINSKI TERMINAL ŽAVLJE
Trieste[1]
40 let od terorističnega napada na nafni terminal v Trstu – Žavlje
glava aag

Društvo za varstvo okolja Bled vas vabi na predavanje: Sodelovanje z naravo

Slika


2014_02_27_irena rotar (1)_001

AAG SODELUJE V FEBRUARJU V AKCIJI “OBJEM TOPLINE”–PROSIMO VAS GLASUJTE ZA AAG – NAJDETE NAS POD ŠT.6GLASIJETE LAHKO ENKRAT NA DAN!

S pomočjo zbranega denarja bomo izvedli akcijo osveščanja otrok o pomembnosti varovanja gozda, spoštovanja gozdnih prebivalcev in postavljanja odnosa do odlaganja in ločevanja odpadkov ter druge akcije za ekološko osveščanje in “PRIHODNOST NAŠIH OTROK”!!!

KAJ SMO MI STORILI KLJUB OPOZORILOM, DA NAŠA RAVNANJA VPLIVAJO NA PODNEBNE SPREMEMBE, SMO OBČUTILI V TEH DNEH. AAG SE JE ŽE PRED LETI ODLOČIL, DA MORE EKO OSVESTITI NAŠE OTROKE, DA NE BODO PONOVILI ISTE NAPAKE KOT JO JE NAREDILA NAŠA GENERACIJA!!!

Povezava;

http://objemtopline.dormeo.net

PRIROČNIK O PORABI DOBRIN


AAG priročnik o uporabi dobrin_001

AAG priročnik o uporabi dobrin_002

AAG priročnik o uporabi dobrin_003

AAG priročnik o uporabi dobrin_004

AAG priročnik o uporabi dobrin_005

AAG priročnik o uporabi dobrin_006

AAG priročnik o uporabi dobrin_007

AAG priročnik o uporabi dobrin_008

AAG priročnik o uporabi dobrin_009

AAG priročnik o uporabi dobrin_010

AAG priročnik o uporabi dobrin_011

AAG priročnik o uporabi dobrin_012

AAG priročnik o uporabi dobrin_013

AAG priročnik o uporabi dobrin_014

AAG priročnik o uporabi dobrin_015

AAG priročnik o uporabi dobrin_016

AAG priročnik o uporabi dobrin_017

AAG priročnik o uporabi dobrin_018

AAG priročnik o uporabi dobrin_019

AAG priročnik o uporabi dobrin_020

AAG priročnik o uporabi dobrin_021

AAG priročnik o uporabi dobrin_022

AAG priročnik o uporabi dobrin_023

AAG priročnik o uporabi dobrin_024

AAG priročnik o uporabi dobrin_025

AAG priročnik o uporabi dobrin_026

AAG priročnik o uporabi dobrin_027

AAG priročnik o uporabi dobrin_028

AAG priročnik o uporabi dobrin_029

AAG priročnik o uporabi dobrin_030

AAG priročnik o uporabi dobrin_031

AAG priročnik o uporabi dobrin_032

AAG priročnik o uporabi dobrin_033

AAG priročnik o uporabi dobrin_034

AAG priročnik o uporabi dobrin_035

AAG priročnik o uporabi dobrin_036

AAG priročnik o uporabi dobrin_037

AAG priročnik o uporabi dobrin_038

AAG priročnik o uporabi dobrin_039

AAG priročnik o uporabi dobrin_040

AAG priročnik o uporabi dobrin_041

AAG priročnik o uporabi dobrin_042

AAG priročnik o uporabi dobrin_043

AAG priročnik o uporabi dobrin_044

AAG priročnik o uporabi dobrin_045

AAG priročnik o uporabi dobrin_046

AAG priročnik o uporabi dobrin_047

AAG priročnik o uporabi dobrin_048

AAG priročnik o uporabi dobrin_049

AAG priročnik o uporabi dobrin_050

AAG priročnik o uporabi dobrin_051

AAG priročnik o uporabi dobrin_052

AAG priročnik o uporabi dobrin_053

AAG priročnik o uporabi dobrin_054

AAG priročnik o uporabi dobrin_055

AAG priročnik o uporabi dobrin_056

AAG priročnik o uporabi dobrin_057

AAG priročnik o uporabi dobrin_058

AAG priročnik o uporabi dobrin_059

AAG SODELUJE V FEBRUARJU V AKCIJI “OBJEM TOPLINE”–PROSIMO VAS GLASUJTE ZA AAG – NAJDETE NAS POD ŠT.6GLASUJETE LAHKO ENKRAT NA DAN!

S pomočjo zbranega denarja bomo izvedli akcijo osveščanja otrok o pomembnosti varovanja gozda, spoštovanja gozdnih prebivalcev in postavljanja odnosa do odlaganja in ločevanja odpadkov ter druge akcije za ekološko osveščanje in “PRIHODNOST NAŠIH OTROK”!!!

KAJ SMO MI STORILI KLJUB OPOZORILOM, DA NAŠA RAVNANJA VPLIVAJO NA PODNEBNE SPREMEMBE, SMO OBČUTILI V TEH DNEH. AAG SE JE ŽE PRED LETI ODLOČIL, DA MORE EKO OSVESTITI NAŠE OTROKE, DA NE BODO PONOVILI ISTE NAPAKE KOT JO JE NAREDILA NAŠA GENERACIJA!!!

Povezava;

http://objemtopline.dormeo.net

GLASUJETE JAHKO SAMO ŠE DO 03.03.2014!!!

 

S kampanjo: “Budna generacija do učinkovitejšega izkoriščanja odpadkov”


Najnovejše poglavje kampanje Evropske komisije z naslovom Budna generacija je usmerjeno v posledice, ki jih ima netrajnostna uporaba virov na okolje, gospodarstvo, družbo in posameznika. Cilj kampanje je, da bi se potrošniki začeli zavedati, kakšne posledice imajo njihovi vzorci porabe na naravne vire, in kakšne bi bile koristi, če bi spremenili svoje navade. V središču kampanje je v celoti interaktivno spletišče, ki je na voljo v vseh 24 uradnih jezikih EU in na katerem animirani liki prikazujejo okoljski vpliv vsakodnevnih potrošniških odločitev.

Kljub temu, da so bili na ravni celotne EU določeni cilji glede recikliranja in so že bili doseženi uspehi na nekaterih področjih, so evropski odpadki še vedno izrazito premalo uporabljen vir. Študija, pripravljena za Komisijo, ocenjuje, da bi s polnim izvajanjem zakonodaje EU o odpadkih prihranili 72 milijard evrov letno, povečali letni promet sektorja EU za ravnanje z odpadki in recikliranje za 42 milijard evrov ter do leta 2020 ustvarili več kot 400 000 novih delovnih mest.

Na spletišču kampanje Budna generacija lahko obiskovalci odkrijejo vrednost odpadkov, saj prikazuje, kako jih je mogoče ponovno uporabiti, reciklirati, izmenjati in popraviti, namesto da se zavržejo. Podobna stran kampanje na omrežju Facebook državljane spodbuja, naj sprejmejo izziv in denimo zmanjšajo živilske odpadke ter porabo vode. Vsak se lahko pridruži in širi sporočilo: odpadki, ki jih ni mogoče preprečiti, lahko postanejo dragocen vir, varčevanje z viri pa pomeni varčevanje z denarjem.

Ozadje

Za zabavno kampanjo stoji resno sporočilo: odpadki pogosto vsebujejo dragocene materiale, ki jih je mogoče ponovno vključiti v gospodarski sistem. Gospodarstvo Evropske unije danes izgublja znatno količino potencialnih sekundarnih surovin zaradi neustreznega ravnanja z odpadki. Leta 2010 je skupna količina nastalih odpadkov v EU znašala 2 520 milijonov ton, kar je povprečno 5 ton na prebivalca letno. Z zmanjšanjem, ponovno uporabo in recikliranjem odpadkov lahko vsi prispevamo k dinamičnemu gospodarstvu in zdravemu okolju. Na ta način bi varčevali z okoljskimi in gospodarskimi viri ter Evropo usmerili k bolj krožnemu gospodarstvu, ki bi temeljilo na kar najučinkovitejšem izkoriščanju virov in izdelkov, in sicer z njihovim popravljanjem, ponovno uporabo in izdelavo ter recikliranjem.

Ciljna skupina kampanje, prevedena v vse uradne jezike EU, so osebe, stare od 25 do 40 let, predvsem pa mlajši odrasli v mestih in družine z majhnimi otroki. Na spletišču kampanje so od njegove vzpostavitve oktobra 2011 prešteli več kot 750 000 obiskov, videoposnetke si je ogledalo več kot 4,5 milijona ljudi, stran na omrežju Facebook (www.facebook.com/generationawake) pa je pritegnila že skoraj 100 000 oboževalcev. To novo poglavje kampanje vključuje fotografski natečaj o predlogih, kako smeti spremeniti v vire. Zmagovalec bo nagrajen s potovanjem v København, zeleno prestolnico Evrope 2014.

AAG SODELUJE V FEBRUARJU V AKCIJI “OBJEM TOPLINE”–PROSIMO VAS GLASUJTE ZA AAG – NAJDETE NAS POD ŠT.6GLASIJETE LAHKO ENKRAT NA DAN!

S pomočjo zbranega denarja bomo izvedli akcijo osveščanja otrok o pomembnosti varovanja gozda, spoštovanja gozdnih prebivalcev in postavljanja odnosa do odlaganja in ločevanja odpadkov ter druge akcije za ekološko osveščanje in “PRIHODNOST NAŠIH OTROK”!!!

KAJ SMO MI STORILI KLJUB OPOZORILOM, DA NAŠA RAVNANJA VPLIVAJO NA PODNEBNE SPREMEMBE, SMO OBČUTILI V TEH DNEH. AAG SE JE ŽE PRED LETI ODLOČIL, DA MORE EKO OSVESTITI NAŠE OTROKE, DA NE BODO PONOVILI ISTE NAPAKE KOT JO JE NAREDILA NAŠA GENERACIJA!!!

Povezava;

http://objemtopline.dormeo.net

ŽLED NA NOTRANSKEM V PRIČETKU 20 STOLETJA


image

image

image

image

 

AAG SODELUJE V FEBRUARJU V AKCIJI “OBJEM TOPLINE”–PROSIMO VAS GLASUJTE ZA AAG – NAJDETE NAS POD ŠT.6GLASIJETE LAHKO ENKRAT NA DAN!

S pomočjo zbranega denarja bomo izvedli akcijo osveščanja otrok o pomembnosti varovanja gozda, spoštovanja gozdnih prebivalcev in postavljanja odnosa do odlaganja in ločevanja odpadkov ter druge akcije za ekološko osveščanje in “PRIHODNOST NAŠIH OTROK”!!!

KAJ SMO MI STORILI KLJUB OPOZORILOM, DA NAŠA RAVNANJA VPLIVAJO NA PODNEBNE SPREMEMBE, SMO OBČUTILI V TEH DNEH. AAG SE JE ŽE PRED LETI ODLOČIL, DA MORE EKO OSVESTITI NAŠE OTROKE, DA NE BODO PONOVILI ISTE NAPAKE KOT JO JE NAREDILA NAŠA GENERACIJA!!!

Povezava;

http://objemtopline.dormeo.net

DINAMIČNE SLEDI 2


AlzaLaTesta_001

AlzaLaTesta_002

AlzaLaTesta_003

AlzaLaTesta_004

AlzaLaTesta_005

AlzaLaTesta_006

AlzaLaTesta_007

AlzaLaTesta_008

AlzaLaTesta_009

AlzaLaTesta_010

AlzaLaTesta_011

AlzaLaTesta_012

AlzaLaTesta_013

AlzaLaTesta_014

AlzaLaTesta_018AlzaLaTesta_019

AlzaLaTesta_020

AlzaLaTesta_021

AlzaLaTesta_022

AlzaLaTesta_023

AlzaLaTesta_024

AlzaLaTesta_025

AlzaLaTesta_026

AlzaLaTesta_028

AlzaLaTesta_029

AlzaLaTesta_030

AlzaLaTesta_031

AlzaLaTesta_032

AlzaLaTesta_033

AlzaLaTesta_034

AlzaLaTesta_035

 

MNENJE EKOLOGA g. ANTONA KOMATA:

http://ava.rtvslo.si/predvajaj/dobro-jutro-3-del/ava2.174262986/

 

AAG SODELUJE V FEBRUARJU V AKCIJI “OBJEM TOPLINE”–PROSIMO VAS GLASUJTE ZA AAG – NAJDETE NAS POD ŠT.6GLASIJETE LAHKO ENKRAT NA DAN!

S pomočjo zbranega denarja bomo izvedli akcijo osveščanja otrok o pomembnosti varovanja gozda, spoštovanja gozdnih prebivalcev in postavljanja odnosa do odlaganja in ločevanja odpadkov ter druge akcije za ekološko osveščanje in “PRIHODNOST NAŠIH OTROK”!!!

KAJ SMO MI STORILI KLJUB OPOZORILOM, DA NAŠA RAVNANJA VPLIVAJO NA PODNEBNE SPREMEMBE, SMO OBČUTILI V TEH DNEH. AAG SE JE ŽE PRED LETI ODLOČIL, DA MORE EKO OSVESTITI NAŠE OTROKE, DA NE BODO PONOVILI ISTE NAPAKE KOT JO JE NAREDILA NAŠA GENERACIJA!!!

Povezava;

http://objemtopline.dormeo.net

Vprašljiva prihodnost zimskih olimpijskih iger


Avtor: Barbara Grm

Nova študija, ki jo je izvedla univerza v Kanadi, je pokazala, da zmanjkuje krajev, ki bi lahko gostili zimske olimpijske igre. To naj bi dokazovalo tudi vreme v Sočiju.

Eden izmed najtoplejših krajev v zgodovini, ki so gostili olimpijske igre, postaja še toplejše. Trenutno je v Sočiju kar 15 stopinj Celzija, tako da je v tem obalnem letovišču približno tako toplo, kot je bilo ob določenih dnevih v Londonu, ki je gostil poletne olimpijske igre leta 2012, piše The Atlantic.

 

IZJAVA ZA JAVNOST ALPE ADRIA GREEN

 

Olimpijski športniki podpisali peticijo proti podnebnim spremembam!

 

Na obali Črnega morja temperatura narašča, saj so se Olimpijske igre v Sočiju začele. Temperatura pa ne narašča samo zaradi tekmovanj, športniki se na njih počutijo kot bi tekmovali na poletnih olimpijskih igrah.
Na teh »​​subtropskih olimpijskih igrah« so se res začela tekmovanja pri visokih temperaturah do 16 stopinj C. To je privedlo da se je pričel taliti tudi sneg na smučarskih progah in lahko se zgodi da bodo skakalci pristajali v lužah!
Temperature bodo za konec tedna še višje saj bodo temperature že v četrtek po napovedi vremenoslovcev poskočile na 17 stopinj C.
Zaradi toplih zim, ki ovirajo tudi smučarska tekmovanja in so posledica podnebnih sprememb so olimpijski tekmovalci sestavili peticijo v kateri svetovne politike pozivajo:
Zavedajte se, podnebnih sprememb in podprite zmanjševanje emisij, ki bi jih dosegli z uporabo čiste energije. Podprite pripravo sporazuma o globalnem segrevanju pod okvirom konvencije ZN o podnebnih spremembah v Parizu 2015. ”
Podpisniki peticije:
Andy Newell, Združene države
Sophie Caldwell, Združene države Amerike
Ida Sargent, Združene države Amerike
Erik Bjørnsen, Združene države Amerike
Noah Hoffman, Združene države Amerike
Simi Hamilton, ZDA
Jessie Diggins, Združene države Amerike
Callan Chythlook-Sifsof, Združene države
Katie Ryan, ZDA
Lindsay Van, Združene države
Dylan Fergusen, Združene države Amerike
Alex Deibold, Združene države Amerike
Brace Bennett, Združene države Amerike
Bryan Fletcher, Združene države Amerike
Wiley Maple, Združene države Amerike
Lila Lapanja, United States
Nick Hendrickson, Združene države Amerike
Brett Denney, Združene države Amerike
Madison Gorelik, Združene države Amerike
Alison Lee, Združene države
Taylor Fletcher, Združene države Amerike
Tyler Smith, ZDA
Michael Ward, United States
Adam Loomis, ZDA
Joe Swensson, Združene države Amerike
Brant Crossan, ZDA
Liz Stephen, Združene države Amerike
Jenna Feldman, Združene države
Ian Griffith, Združene države Amerike
Abby Ghent, Združene države
Arielle Gold, Združene države Amerike
Tyler Gold, Združene države Amerike
Chris KLEBL, Združene države Amerike
Kikkan Randall, Združene države Amerike
Bettina Gruber, Švica
Astrid Jacobsen, Norveška
Nate Holland, Združene države
Kjersti Buaas, Norveška
Kaitlyn Farrington, Združene države
Arielle Gold, Združene države Amerike
Bryan Fletcher, United States
Nick Hendrickson, Združene države Amerike
Michael Ward, Združene države Amerike
Susan Dunklee, Združene države Amerike
Sara Studebaker, ZDA
Liz Stephen, Švica
Edward Dombroski, Združene države Amerike
Barb Saxe, Združene države Amerike
Kadri Lehtla, Estonija
Caroline Grace, ZDA
Sylvan Ellefson, Združene države
Grete Gaim, Estonija
Rosanna Crawford, Kanada
Lydia Lassila, Avstralija
Michael Jones, ZDA
Nigel Spratt, Avstralija
Silvia Duman, Avstralija
Sadie Bjørnsen, ZDA
Sarah Ainsworth, Velika Britanija
Laura Dahlmeier, Nemčija
Lowell Bailey, Združene države
Annelies Cook, Velika Države
Lauren Miles, Združene države Amerike
Catherine Guglielmo, Združene države
David Zabek, Združene države Amerike
Jessica Jerome, Združene države Amerike
Alissa Johnson, United States
Nina Lussi, Združene države Amerike
Abby Hughes, ZDA
Atsuko Tanaka, Kanada
Taylor Henrich, Kanada
David Newell, Združene države Amerike
Lilla Fortunoff, Združene države
Hannah Dreissigacker, ZDA
Tim Burke, Združene države Amerike
Julien Lizeroux, Francija
Vibeke skofterud, Norveška
Anna Haag, Švedska
Dakota Blackhorse-von Jess, ZDA
Brian Gregg, Združene države Amerike
Dasha Gaiazova, Kanada
Elena Runggaldier, Italija
Zachary Caldwell, Združene države
David Paarlberg-Kvam, ZDA
Sarah Holton, United States
Kris Dobie, Združene države Amerike
Rob Russell, Združene države Amerike
Ed Luban, Združene države Amerike
Matt Muir, Združene države
Lise Grottenberg, Norveška
Thomas Modrost, Združene države Amerike
Sam Pratico, ZDA
Koby Gordon , United States
Marine Dusser, Združene države Amerike
Asa Chalmers, Združene države Amerike
Lori Horn, ZDA
Mike Pratico, Združene države Amerike
Sarah Willis, Združene države Amerike
Gretchen Bleiler, ZDA
Danny Davis, United States
Faye Gulini, Združene države Amerike
Spencer Davis, United States
Elena Hight , Združene države Amerike
Chanelle Sladics, Združene države Amerike
Sam Bliss, Združene države Amerike
Podpisniki peticije, so pretežno iz Zduženih držav Amerike, slovenskih špornikov med podpisniki te peticije NI!
Predsednik Alpe Adria Green:
Vojko Bernard

 

Olimpijska pomlad v Sočiju

SESULI SPLETNO STRAN CI CELJA


Prebivalci nekaterih predelov Celja že leta opozarjajo, da se nekaj dogaja z zrakom in zemljo okoli njih. Pripovedujejo zgodbe o boleznih. Pripovedujejo, kako je bilo v časih Cinkarne – delavkam, ki so se vozile v službo s kolesom, so nogavice na poti razpadle, živali so živele največ leto ali dve.

Video

 

http://www.24ur.com/novice/slovenija/ze-desetletja-prikrivajo-zastrupljanje.html

DSC00813Preverjeno! – Zastrupljeno

Obveščamo slovensko javnost, da so TAKOJ po včerajšnjem odmevnem prispevku na POP TV Preverjeno sesuli domačo stran http://www.civilne-iniciative-celja.si

 

V katero smer bo jutri pihal veter na Primorskem?


Kaj bo poganjalo Primorsko v prihodnosti? Na okrogli mizi z istoimenskim naslovom na to vprašanje ni uspelo odgovoriti niti strokovnjakom z različnih vetrov. So pa odprli in odgovorili na marsikatero vprašanje, ki ni pomembno le za Primorce, ampak bi si jih morali zastavljati tudi v Ljubljani in predvsem v Bruslju.

Na okrogli mizi Primorskih novic so sodelovali (z leve) Cveto Kosec, Rafael Mihalič, Tomaž Ogrin, Aleš Musić, Boris Čok in Andrejka Cerkvenik

Foto: Bogdan Macarol

 

Na okrogli mizi so sodelovali Cveto Kosec z Direktorata za energetiko, dr. Rafael Mihalič s Fakultete za elektrotehniko, mag. Tomaž Ogrin, član okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green, Aleš Musić iz podjetja Vepa, mag. Mitja Podgorelec iz podjetja Plinovodi, Boris Čok, dober poznavalec Krasa in njegovega izročila, ter Andrejka Cerkvenik kot predstavnica mlajše generacije. Okroglo mizo je moderirala novinarka Primorskih novic Marica Uršič Zupan.

Satanizacija CO2

“Približno enako bo kot danes, le da bo delež obnovljivih virov višji,” je Cveto Kosec povedal o tem, kakšna bo elektroenergetska slika Primorske in Slovenije v naslednjih dvajsetih letih. V nasprotju z njim je Rafael Mihalič prepričan, da je razglabljanje o tako daljni prihodnosti nesmiselno. “Kaj bo poganjalo Primorsko čez dvajset let? Ne vem,” je odgovoril eden prvih slovenskih strokovnjakov, ki je pričel zanikati, in to tudi javno priznal, škodljive vplive CO2. Trenutno politiko Evropske unije do CO2 imenuje kar satanizacija CO2. “Gre pravzaprav za religijo, kaj pa je drugega, če milijoni vernikov ne verjamejo in ne poslušajo argumentov,” je neposreden Mihalič.

Prizadevanja Evropske unije, da bi postala neodvisna od fosilnih goriv, so po njegovem mnenju nelogična in neperspektivna, zato bi morala najprej narediti korak nazaj in ne le slepo vzpodbujati obnovljivih virov energije. “Da nafte čez dvajset let ne bo več, so govorili že pred štirimi desetletji. Prav tako so se v zadnjih letih zaloge zemeljskega plina pomnožile, vedno znova pa odkrivajo nove vrste fosilnih goriv, taki so na primer naftni skrilavci,” je povedal.

Vetrnice so zelena energija

Aleš Musić, investitor v vetrni park Senožeška brda, vidi prihodnost obnovljivih energij seveda v vetrnicah: “Vetrnice so zelena energija. Posegi v okolje so relativno majhni, po dvajsetih letih se lahko vetrnice na veliko manj boleč način, kot na primer hidroelektrarno, umakne,” je skušal pojasnjevati. Pa mu poslušalci niso preveč verjeli. “Prej bo podjetje propadlo. Vsi so nam že enako obljubljali,” se je slišalo iz razgretega občinstva. Na očitke, da vetrna energija podpira tuje gospodarstvo, pa je odgovoril: “Vsakič, ko se usedem v avto, podpiram gospodarstvo druge države.” Zagotovil pa je, da bodo v drugi fazi, torej pri sami postavitvi vetrnic, sodelovali s slovenskim kapitalom.

Energija mora biti zanesljiva in stalna

“Dobava električne energije mora biti zanesljiva in stalna, v nasprotnem primeru omrežje pade. Nobeni viri, ki so podvrženi naključni proizvodnji, niso primerni,” je poudaril okoljevarstvenik Ogrin. Na inštitutu Jožef Stefan so vključeni v projekte, kakršna sta Emelie in Adria Cold, ki vzpodbujata razvoj bolj energetsko učinkovitih tehnologij. Ogrin vidi prihodnost predvsem v uporabi sonca za ogrevanje in hlajenje, s čimer se aktivno ukvarjajo na odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo. “Primer dobre prakse je gotovo Vransko, kjer se večina naselja že napaja s sekanci in sončnimi kolektorji,” je pojasnil Ogrin. Za tak sistem ogrevanja in hlajenja potrebujemo v prvem primeru zalogovnik hladne, v drugem pa tople vode.

Koliko bi lahko s tako energijo nadomestili klasične vire, je težko napovedati, vendar pa je sonce prisotno povsod. “Iz primera Vranskega je razvidno, da je potreben še dodaten vir, tam so to sekanci. Primorska je sončna, zato bi bil drugi vir bistveno manjši kot drugod po Sloveniji,” je še povedal Ogrin. Predvsem pa bi morali spremeniti miselnost glede sonca kot energije. “Sončni energiji je treba priznati vlogo infrastrukturnega vira, četudi je razpršen po različnih površinah. Ljudem je treba dati stimulacijo. Naložba naj bo v rokah investitorja, ki jo bo kasneje odplačeval. Ne vem, zakaj to ni mogoče pri sončni energiji, če je mogoče pri vetrni,” se sprašuje Ogrin.

Pokrajina bo ostala nespremenjena

Da je napoved, kateri energent bo poganjal Primorsko in Slovenijo, nemogoča, se strinja tudi Mitja Podgorelec, ki pa poudarja, da je zemeljski plin najčistejše fosilno gorivo in ima najmanjšo emisijo CO2.

“Je konkurenčen in zanesljiv. To so lastnosti, ki zemeljskemu plinu napoveduje lepo prihodnost,” je prepričan. V Ljubljani bodo v naslednjih letih postavili (prvo) plinsko elektrarno. “Zalog je dovolj za vsaj še 17 let. Vendar jih je kar nekaj, ki zaenkrat še niso komercialno zanimive,” pravi Podgorelec, ki je prepričan, da se zemeljski plin dobro dopolnjuje z obnovljivimi viri.

O gradnji plinovodnega omrežja pa je povedal: “V prihodnosti so predvidene povezave z italijanskim plinovodnim sistemom, ravno zaradi zanesljivosti oskrbe. Realno pa je pričakovati, da bo šel v prvo fazo izgradnje tam, kjer je večja potreba, in to so potrebe Mestne občine Koper.” V vseh občinah so predvidene postaje in v kolikor bodo izrazile interes, se bodo lahko priključile na plinovod.

Gradnja, tudi plinovoda, marsikoga skrbi. Domačini vedo, da se graditelji pri tovrstnih delih niso ozirali na kraško krajino in zidovje. Bodo ob gradnji naslednjega plinovoda čez regijo prvi, ki bodo zidove in poti vrnili v prvotno stanje? “Vsak lastnik bo moral na koncu podpisati, da je zemljišče dobil nazaj v prvotnem stanju. Zagotavljam vam, da bodo parcele vrnjene v prvotnem stanju,” je obljubil Podgorelec.

Obljube je treba izpolniti

Čeprav so udeleženci okrogle mize zagovarjali drugačna stališča o posameznih energentih, pa je eno jasno: “Obljube, ki smo jih dali Evropski uniji, je treba izpolniti.” Tako je tudi s famoznimi 119 mega vati (MW) vetrne energije, ki jih mora Slovenija zagotoviti do leta 2020. Ni pa nikjer določeno, kje naj bodo postavljene te vetrne elektrarne. Lahko so to Senožeška brda, Volovja reber ali kaka tretja od predlaganih lokacij.

Če se je v preteklosti vetrnicam očitalo predvsem škodljiv vpliv na okolje in so se v zadnjih mesecih okrepili očitki o negativnem vplivu na zdravje, se je na okrogli mizi veliko razglabljalo o vplivu, ki ga imajo vetrne elektrarne na elektroenergetski sistem. “Težava ni nekaj vetrnic. Ta se pojavi, ko jih je preveč, kot se že dogaja v Nemčiji. Kje pa je meja, nihče ne ve. Nihče ne ve, kako se bo obnašal elektroenergetski sistem, ko bo premalo sinhrono rotirajočih se mas,” meni Mihalič, ki je še pojasnil, da vetrnice niso rotirajoče mase. V najhujšem primeru bi lahko prišlo celo do ohromitve elektroenergetskega sistema v Evropi. Poudaril je še, da je velika napaka, ko ljudje razpravljajo o kilovatnih urah: “Pri obratovanju je smiselno govoriti o moči. Energetski sistem mora dati na razpolago moč, energija pri tem nima pomena. Če govoriš o energiji, nisi povedal čisto nič.”

Evropa vzpodbuja vetrnice

Vetrna energija pa je, tako so se strinjali vsi udeleženci, nestalna in nezanesljiva. “Kdo bo odkupil tako nezanesljivo energijo? Jaz je ne bi, če bi bil direktor Elektro Primorska,” se je kot mnogi spraševal okoljevarstvenik Ogrin, ki je prepričan, da bi morali pri načrtovanju energetske politike pomisliti tudi na druge dejavnike, kot sta okolje in turizem. Aleš Musić pa pravi, da s prodajo elektrike iz vetrnih elektrarn ne bo težav: “Pogovarjali smo se z različnimi distributerji in odkupovalci električne energije, ki odkupujejo tovrstno energijo. V Evropi so ta trenutek višje cene, tako da vsekakor ne gre za energijo, ki je nihče ne bi hotel.” Kosec pa spet priznava, da je vetrna energija nestanovitna in neugodna za sistem, vendar pa to ni edini kriterij, po katerem se odkupuje energija. Evropska unija namreč na različne načine vzpodbuja odkup energije iz obnovljivih virov. “Eden od takih je uvedba zelenih certifikatov, ki promovirajo obnovljivo energijo. Ta energija se boljše plača, poleg tega pa odkupovalcu določen odstotek električne energije, ki jo seveda kasneje prodaja, priznava kot zeleno energijo,” je pojasnil.

Nov zakon bo boljši

Kaj bi lahko bila torej med obnovljivimi viri alternativa vetrnim elektrarnam? Cveto Kosec je prepričan, da bi morali v Sloveniji bolje izkoristiti vodni potencial, ki bi lahko v celoti zadostil slovenskim zavezam po deležu obnovljivih virov. S tem se je strinjal tudi Rafael Mihalič.“Vendar pa se tudi tu, tako kot pri vetrnicah na Senožeških brdih, pojavljajo težave. Že vrsto let se govori o hidroelektrarni na Savi. Ovire za postavitev niso objektivne, temveč subjektivne,” je priznal. “Zadnje štiri koalicijske pogodbe so imele eksplicitno zapisano zahtevo po tem, vendar se ni nič premaknilo,” pojasnjuje predstavnik direktorata za energijo. O učinkovitosti slovenske energijske politike nihče od udeležencev okrogle mize ni imel prav dobrega mnenja, kot pozitivnega pa ocenjujejo tudi energetski zakon, ki je trenutno v fazi sprejemanja.

Vetrna energija na slabšem

Energetski zakon zmanjšuje ugodnosti za vetrno energijo. Država podpira razvoj vetrne energije z zagotovljenim odkupom ali pa z obratovalno podporo investitorjem, vendar pa nov zakon predvideva znižanje obeh postavk. Če je prej lahko investitor zahteval od države odkup celotne proizvedene energije (do pet megavatov) po fiksni ceni, se zdaj ta meja pomika na en megavat. Prej so bile do subvencioniranja upravičene vetrne elektrarne do proizvedenih 125 MW, ta vrednost se zdaj spušča na 50 MW. “Vsak investitor, ki bo zgradil vetrno elektrarno z več kot 50 MW, sploh ne bo dobival podpore od države. Na trgu bo in odvisen od tržne cene,” pojasnjuje Kosec. Na primeru Senožeških brd to pomeni, da bi investitor, če bi mu uspelo postaviti trideset vetrnic s po največ tremi MW, izgubil podporo. Toda investitor Aleš Musič upa, da bo zakon predvidel prehodno obdobje za investitorje, ki so že v projektu:“Povem pa, da bi bili najbolj zadovoljni, če ne bi potrebovali niti evra.”

Poleg novega energetskega zakona se morda še letos ali drugo leto Sloveniji obeta tudi nov Nacionalni energetski program (NEP) oziroma Resolucija o energetskem konceptu.“NEP se ni prelevil iz strateškega v operativni dokument, zato želimo to popraviti. V novem energetskem konceptu pa bodo že definirani objekti in lokacije,” obljublja Kosec. Vendar pa bo končno besedo dala politika. Tako kot je politika sprejela dolgoročni načrt o postavitvi vetrnih elektrarn, ki smo ga poslali v Bruselj, so sklenili.

 

PETRA MEZINEC

AAG SODELUJE V FEBRUARJU V AKCIJI “OBJEM TOPLINE”–GLASUJTE ZA NAS – ŠT6

S pomočjo zbranega denarja bomo izvedli akcijo osveščanja otrok o pomembnosti varovanja gozda, spoštovanja gozdnih prebivalcev in postavljanja odnosa do odlaganja in ločevanja odpadkov ter druge akcije za ekološko osveščanje in “PRIHODNOST NAŠIH OTROK”!!!

KAJ SMO MI STORILI KLJUB OPOZORILOM, DA NAŠA RAVNANJA VPLIVAJO NA PODNEBNE SPREMEMBE, SMO OBČUTILI V TEH DNEH. AAG SE JE ŽE PRED LETI ODLOČIL, DA MORE EKO OSVESTITI NAŠE OTROKE, DA NE BODO PONOVILI ISTE NAPAKE KOT JO JE NAREDILA NAŠA GENERACIJA!!!

Povezava;

http://objemtopline.dormeo.net

Gradnja HE jabolko spora med Makedonijo in Albanijo


 

HE Boskov Most akumulacija 01

Predvidena Hidro Elektrarna

Napovedana gradnja hidroelektrarn (HE) blizu mesta Debar na zahodu Makedonije, torej na meji med Makedonijo in Albanijo, je povzročila proteste ter okoljske in politične napetosti med državama. Nekdanji albanski premier Sali Beriša trdi, da sta državi podpisali sporazum o izvedbi tega energetskega projekta, a dokument skrivata.

Projekta v povojih – gradnja akumulacijskega bazena Lukovo polje in hidroelektrarne (HE) Boškov most, ki ju namerava izvesti Makedonija – sta pretresla odnose s sosednjo Albanijo. Projekta sta strateškega pomena za gospodarsko in energetsko sestradano državo, vendar je napoved premiera Nikole Gruevskega, da bodo HE Boškov most začeli graditi že letos, sprožila ostre odzive v obeh državah. Predvsem s stališča varovanja okolja sta projekta občutno obremenila mednarodne in meddržavne odnose.

1620787_527197170728870_167295209_n

Protest proti izgradnji HE 09.02.2014

Riko: pravilno umeščena HE nima škodljivega vpliva

Gradnja hidroelektrarn z rezervoarji bi zagotovo spremenila lokalno topografijo ter imela večje ali manjše vplive na floro in favno, pravijo v EFT, trgovcu z električno energijo, ki gradi svoje vire energije tudi v BiH. »Ali so vplivi na okolje v sprejemljivih mejah ali ne, morajo ugotoviti s tehnično analizo,« so nam povedali. V Riku, ki je oddal ponudbo za strojno in elektroopremo za HE Boškov most, kot primer navajajo HE Sveta Petka, ki so jo zgradili v soteski Treske, prav tako v Makedoniji. »Pravilno in z minimalnimi posegi je umeščena v naravno krajino. Ker je bila gradnja skrbno načrtovana ter jo je odlikovala raba najbolj kakovostnih gradbenih materia­lov in najsodobnejših tehnologij, tudi zdaj, ko redno obratuje, nima nobenega škodljivega vpliva na okolje,« so pojasnili.

1625613_400207500116886_321144906_n

Protest proti izgradnji HE 09.02.2014
Projekta vzrok za interpelacijo

V zgodbo se je v krajih, kjer prevladujejo Albanci, hitro vmešala politika, kar je privedlo do grožnje, da bo vprašanje preraslo v resen spor med Skopjem in Tirano. Albanska opozicija od vlade zahteva, naj prevzame odgovornost zaradi »nezmožnosti preprečiti izvedbo projekta«. Interpelacijo, vloženo proti parlamentu, je opozicija argumentirala z nedavno izjavo nekdanjega premiera Salija Beriše, da sta vladi podpisali sporazum o izvedbi tega energetskega projekta, a da dokument skrivata.

Albanski zunanji minister Ditmir Burati je od makedonskih oblasti zahteval, naj upoštevajo nasprotovanje prebivalcev Debra gradnji Lukovega polja. »Javno pozivam Berišo, naj razkrije sporazume, o katerih govori, če ti obstajajo. Albanija mora pokazati dostojanstvo in dokazati, da reka Radika ni meddržavna težava,« je dejal Burati v albanskem parlamentu.

1779158_400111983459771_36739191_n

Protest proti izgradnji HE 09.02.2014
Ne bodo dovolili ogrožanja interesov

Po mnenju Buratija obstaja le idejni projekt, da bi ga pripravili za izvedbo, pa je treba opraviti študijo izvedljivosti. »Potem bo treba prositi za soglasje države, v katerih bi objekt obratoval, in financerjev. To je Svetovna banka, ki je odkrito opozorila, da ne bo financirala projektov, za katere ni soglasja vpletenih strani.« Minister za okolje Abdilakim Ademi namerava počakati do objave študije, ki jo za makedonsko državno podjetje Elektrane Makedonije (ELEM) pripravlja skupina strokovnjakov, in od njenih ugotovitev bo odvisno, ali bodo podpisali dovoljenje za gradnjo. Enako albanski ministri v makedonski vladi zagotavljajo, da bo raziskava odgovorila na dilemo, ali bodo Lukovo polje sploh gradili. Albanski premier Edi Rama je na svojem profilu na Twitterju zapisal, da »ne bo dovolil izvedbe projektov, ki ogrožajo albanske interese«.  »Lukovo polje je obkroženo z neprivlačnimi neporaslimi območji, ki niso del krajinskega parka. A ker bi gradili na strateško pomembnem območju tromeje, imam občutek, da imajo nekateri odzivi politični prizvok,« meni Liljana Popovska, poslanka in predsednica makedonske stranke zelenih DOM.

1907299_400038883467081_593470293_n

Protest proti izgradnji HE 09.02.2014
Gruevski: O škodi govorijo špekulanti, ki upajo na politično korist

Pristojni v Makedoniji zanikajo, da bi bila projekta nevarna za okolje. »Vsi, ki živijo na tem območju, so lahko mirni, saj ta vlada ne izvaja nobenega projekta, ki bi lahko škodoval državljanom in okolju, niti česa takšnega ne bi storila. Državljani morajo vedeti, da projekte podpiramo mi in ne špekulanti, ki poskušajo iz tega potegniti kakšno politično korist tako, da bi ljudje mislili, kako jim bosta ta objekta škodila,« ostro opozarja Gruevski.

 

Protestirali tudi izseljenci v New Yorku

Ekološka gibanja, lokalne oblasti in prebivalci na tem območju opozarjajo, da bo gradnja dveh jezov povzročila ekološko katastrofo za floro in favno v narodnem parku Mavrovo in uničila ekološko čisto reko Radiko. Celo izseljenci iz teh krajev so pred kratkim protestirali pred stavbo Združenih narodov v New Yorku in vložili peticijo proti gradnji Lukovega polja. Proti gradnji HE v narodnem parku Mavrovo protestirajo tudi v Italiji, v Makedoniji so demonstracije napovedane za soboto. Želijo ohraniti okoli 60 vrst endemičnih rastlin, 11 vrst dvoživk, 12 vrst plazilcev, 140 vrst ptic. Več živalskim in rastlinskim vrstam grozi iztrebljenje – najbolj znan je makedonski ris, le 50 jih je še.

Balkanski ris

Balkanski ris

»V Alpe Adria Green (AAG) menimo, da je treba opustiti gradnjo HE Boškov most in Lukovo polje,« so zapisali slovenski okoljevarstveniki. V AAG opozarjajo, da hidroelektrarne motijo celoten ekosistem in grozijo, da bo med drugim popolnoma izginil balkanski ris, zaščiten kot edinstvena vrsta v svetu.

mavrovo

Narodni park Mavrovo