Kaj bo poganjalo Primorsko v prihodnosti? Na okrogli mizi z istoimenskim naslovom na to vprašanje ni uspelo odgovoriti niti strokovnjakom z različnih vetrov. So pa odprli in odgovorili na marsikatero vprašanje, ki ni pomembno le za Primorce, ampak bi si jih morali zastavljati tudi v Ljubljani in predvsem v Bruslju.
Na okrogli mizi Primorskih novic so sodelovali (z leve) Cveto Kosec, Rafael Mihalič, Tomaž Ogrin, Aleš Musić, Boris Čok in Andrejka Cerkvenik
Foto: Bogdan Macarol
Na okrogli mizi so sodelovali Cveto Kosec z Direktorata za energetiko, dr. Rafael Mihalič s Fakultete za elektrotehniko, mag. Tomaž Ogrin, član okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green, Aleš Musić iz podjetja Vepa, mag. Mitja Podgorelec iz podjetja Plinovodi, Boris Čok, dober poznavalec Krasa in njegovega izročila, ter Andrejka Cerkvenik kot predstavnica mlajše generacije. Okroglo mizo je moderirala novinarka Primorskih novic Marica Uršič Zupan.
Satanizacija CO2
“Približno enako bo kot danes, le da bo delež obnovljivih virov višji,” je Cveto Kosec povedal o tem, kakšna bo elektroenergetska slika Primorske in Slovenije v naslednjih dvajsetih letih. V nasprotju z njim je Rafael Mihalič prepričan, da je razglabljanje o tako daljni prihodnosti nesmiselno. “Kaj bo poganjalo Primorsko čez dvajset let? Ne vem,” je odgovoril eden prvih slovenskih strokovnjakov, ki je pričel zanikati, in to tudi javno priznal, škodljive vplive CO2. Trenutno politiko Evropske unije do CO2 imenuje kar satanizacija CO2. “Gre pravzaprav za religijo, kaj pa je drugega, če milijoni vernikov ne verjamejo in ne poslušajo argumentov,” je neposreden Mihalič.
Prizadevanja Evropske unije, da bi postala neodvisna od fosilnih goriv, so po njegovem mnenju nelogična in neperspektivna, zato bi morala najprej narediti korak nazaj in ne le slepo vzpodbujati obnovljivih virov energije. “Da nafte čez dvajset let ne bo več, so govorili že pred štirimi desetletji. Prav tako so se v zadnjih letih zaloge zemeljskega plina pomnožile, vedno znova pa odkrivajo nove vrste fosilnih goriv, taki so na primer naftni skrilavci,” je povedal.
Vetrnice so zelena energija
Aleš Musić, investitor v vetrni park Senožeška brda, vidi prihodnost obnovljivih energij seveda v vetrnicah: “Vetrnice so zelena energija. Posegi v okolje so relativno majhni, po dvajsetih letih se lahko vetrnice na veliko manj boleč način, kot na primer hidroelektrarno, umakne,” je skušal pojasnjevati. Pa mu poslušalci niso preveč verjeli. “Prej bo podjetje propadlo. Vsi so nam že enako obljubljali,” se je slišalo iz razgretega občinstva. Na očitke, da vetrna energija podpira tuje gospodarstvo, pa je odgovoril: “Vsakič, ko se usedem v avto, podpiram gospodarstvo druge države.” Zagotovil pa je, da bodo v drugi fazi, torej pri sami postavitvi vetrnic, sodelovali s slovenskim kapitalom.
Energija mora biti zanesljiva in stalna
“Dobava električne energije mora biti zanesljiva in stalna, v nasprotnem primeru omrežje pade. Nobeni viri, ki so podvrženi naključni proizvodnji, niso primerni,” je poudaril okoljevarstvenik Ogrin. Na inštitutu Jožef Stefan so vključeni v projekte, kakršna sta Emelie in Adria Cold, ki vzpodbujata razvoj bolj energetsko učinkovitih tehnologij. Ogrin vidi prihodnost predvsem v uporabi sonca za ogrevanje in hlajenje, s čimer se aktivno ukvarjajo na odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo. “Primer dobre prakse je gotovo Vransko, kjer se večina naselja že napaja s sekanci in sončnimi kolektorji,” je pojasnil Ogrin. Za tak sistem ogrevanja in hlajenja potrebujemo v prvem primeru zalogovnik hladne, v drugem pa tople vode.
Koliko bi lahko s tako energijo nadomestili klasične vire, je težko napovedati, vendar pa je sonce prisotno povsod. “Iz primera Vranskega je razvidno, da je potreben še dodaten vir, tam so to sekanci. Primorska je sončna, zato bi bil drugi vir bistveno manjši kot drugod po Sloveniji,” je še povedal Ogrin. Predvsem pa bi morali spremeniti miselnost glede sonca kot energije. “Sončni energiji je treba priznati vlogo infrastrukturnega vira, četudi je razpršen po različnih površinah. Ljudem je treba dati stimulacijo. Naložba naj bo v rokah investitorja, ki jo bo kasneje odplačeval. Ne vem, zakaj to ni mogoče pri sončni energiji, če je mogoče pri vetrni,” se sprašuje Ogrin.
Pokrajina bo ostala nespremenjena
Da je napoved, kateri energent bo poganjal Primorsko in Slovenijo, nemogoča, se strinja tudi Mitja Podgorelec, ki pa poudarja, da je zemeljski plin najčistejše fosilno gorivo in ima najmanjšo emisijo CO2.
“Je konkurenčen in zanesljiv. To so lastnosti, ki zemeljskemu plinu napoveduje lepo prihodnost,” je prepričan. V Ljubljani bodo v naslednjih letih postavili (prvo) plinsko elektrarno. “Zalog je dovolj za vsaj še 17 let. Vendar jih je kar nekaj, ki zaenkrat še niso komercialno zanimive,” pravi Podgorelec, ki je prepričan, da se zemeljski plin dobro dopolnjuje z obnovljivimi viri.
O gradnji plinovodnega omrežja pa je povedal: “V prihodnosti so predvidene povezave z italijanskim plinovodnim sistemom, ravno zaradi zanesljivosti oskrbe. Realno pa je pričakovati, da bo šel v prvo fazo izgradnje tam, kjer je večja potreba, in to so potrebe Mestne občine Koper.” V vseh občinah so predvidene postaje in v kolikor bodo izrazile interes, se bodo lahko priključile na plinovod.
Gradnja, tudi plinovoda, marsikoga skrbi. Domačini vedo, da se graditelji pri tovrstnih delih niso ozirali na kraško krajino in zidovje. Bodo ob gradnji naslednjega plinovoda čez regijo prvi, ki bodo zidove in poti vrnili v prvotno stanje? “Vsak lastnik bo moral na koncu podpisati, da je zemljišče dobil nazaj v prvotnem stanju. Zagotavljam vam, da bodo parcele vrnjene v prvotnem stanju,” je obljubil Podgorelec.
Obljube je treba izpolniti
Čeprav so udeleženci okrogle mize zagovarjali drugačna stališča o posameznih energentih, pa je eno jasno: “Obljube, ki smo jih dali Evropski uniji, je treba izpolniti.” Tako je tudi s famoznimi 119 mega vati (MW) vetrne energije, ki jih mora Slovenija zagotoviti do leta 2020. Ni pa nikjer določeno, kje naj bodo postavljene te vetrne elektrarne. Lahko so to Senožeška brda, Volovja reber ali kaka tretja od predlaganih lokacij.
Če se je v preteklosti vetrnicam očitalo predvsem škodljiv vpliv na okolje in so se v zadnjih mesecih okrepili očitki o negativnem vplivu na zdravje, se je na okrogli mizi veliko razglabljalo o vplivu, ki ga imajo vetrne elektrarne na elektroenergetski sistem. “Težava ni nekaj vetrnic. Ta se pojavi, ko jih je preveč, kot se že dogaja v Nemčiji. Kje pa je meja, nihče ne ve. Nihče ne ve, kako se bo obnašal elektroenergetski sistem, ko bo premalo sinhrono rotirajočih se mas,” meni Mihalič, ki je še pojasnil, da vetrnice niso rotirajoče mase. V najhujšem primeru bi lahko prišlo celo do ohromitve elektroenergetskega sistema v Evropi. Poudaril je še, da je velika napaka, ko ljudje razpravljajo o kilovatnih urah: “Pri obratovanju je smiselno govoriti o moči. Energetski sistem mora dati na razpolago moč, energija pri tem nima pomena. Če govoriš o energiji, nisi povedal čisto nič.”
Evropa vzpodbuja vetrnice
Vetrna energija pa je, tako so se strinjali vsi udeleženci, nestalna in nezanesljiva. “Kdo bo odkupil tako nezanesljivo energijo? Jaz je ne bi, če bi bil direktor Elektro Primorska,” se je kot mnogi spraševal okoljevarstvenik Ogrin, ki je prepričan, da bi morali pri načrtovanju energetske politike pomisliti tudi na druge dejavnike, kot sta okolje in turizem. Aleš Musić pa pravi, da s prodajo elektrike iz vetrnih elektrarn ne bo težav: “Pogovarjali smo se z različnimi distributerji in odkupovalci električne energije, ki odkupujejo tovrstno energijo. V Evropi so ta trenutek višje cene, tako da vsekakor ne gre za energijo, ki je nihče ne bi hotel.” Kosec pa spet priznava, da je vetrna energija nestanovitna in neugodna za sistem, vendar pa to ni edini kriterij, po katerem se odkupuje energija. Evropska unija namreč na različne načine vzpodbuja odkup energije iz obnovljivih virov. “Eden od takih je uvedba zelenih certifikatov, ki promovirajo obnovljivo energijo. Ta energija se boljše plača, poleg tega pa odkupovalcu določen odstotek električne energije, ki jo seveda kasneje prodaja, priznava kot zeleno energijo,” je pojasnil.
Nov zakon bo boljši
Kaj bi lahko bila torej med obnovljivimi viri alternativa vetrnim elektrarnam? Cveto Kosec je prepričan, da bi morali v Sloveniji bolje izkoristiti vodni potencial, ki bi lahko v celoti zadostil slovenskim zavezam po deležu obnovljivih virov. S tem se je strinjal tudi Rafael Mihalič.“Vendar pa se tudi tu, tako kot pri vetrnicah na Senožeških brdih, pojavljajo težave. Že vrsto let se govori o hidroelektrarni na Savi. Ovire za postavitev niso objektivne, temveč subjektivne,” je priznal. “Zadnje štiri koalicijske pogodbe so imele eksplicitno zapisano zahtevo po tem, vendar se ni nič premaknilo,” pojasnjuje predstavnik direktorata za energijo. O učinkovitosti slovenske energijske politike nihče od udeležencev okrogle mize ni imel prav dobrega mnenja, kot pozitivnega pa ocenjujejo tudi energetski zakon, ki je trenutno v fazi sprejemanja.
Vetrna energija na slabšem
Energetski zakon zmanjšuje ugodnosti za vetrno energijo. Država podpira razvoj vetrne energije z zagotovljenim odkupom ali pa z obratovalno podporo investitorjem, vendar pa nov zakon predvideva znižanje obeh postavk. Če je prej lahko investitor zahteval od države odkup celotne proizvedene energije (do pet megavatov) po fiksni ceni, se zdaj ta meja pomika na en megavat. Prej so bile do subvencioniranja upravičene vetrne elektrarne do proizvedenih 125 MW, ta vrednost se zdaj spušča na 50 MW. “Vsak investitor, ki bo zgradil vetrno elektrarno z več kot 50 MW, sploh ne bo dobival podpore od države. Na trgu bo in odvisen od tržne cene,” pojasnjuje Kosec. Na primeru Senožeških brd to pomeni, da bi investitor, če bi mu uspelo postaviti trideset vetrnic s po največ tremi MW, izgubil podporo. Toda investitor Aleš Musič upa, da bo zakon predvidel prehodno obdobje za investitorje, ki so že v projektu:“Povem pa, da bi bili najbolj zadovoljni, če ne bi potrebovali niti evra.”
Poleg novega energetskega zakona se morda še letos ali drugo leto Sloveniji obeta tudi nov Nacionalni energetski program (NEP) oziroma Resolucija o energetskem konceptu.“NEP se ni prelevil iz strateškega v operativni dokument, zato želimo to popraviti. V novem energetskem konceptu pa bodo že definirani objekti in lokacije,” obljublja Kosec. Vendar pa bo končno besedo dala politika. Tako kot je politika sprejela dolgoročni načrt o postavitvi vetrnih elektrarn, ki smo ga poslali v Bruselj, so sklenili.
PETRA MEZINEC
AAG SODELUJE V FEBRUARJU V AKCIJI “OBJEM TOPLINE”–GLASUJTE ZA NAS – ŠT6
S pomočjo zbranega denarja bomo izvedli akcijo osveščanja otrok o pomembnosti varovanja gozda, spoštovanja gozdnih prebivalcev in postavljanja odnosa do odlaganja in ločevanja odpadkov ter druge akcije za ekološko osveščanje in “PRIHODNOST NAŠIH OTROK”!!!
KAJ SMO MI STORILI KLJUB OPOZORILOM, DA NAŠA RAVNANJA VPLIVAJO NA PODNEBNE SPREMEMBE, SMO OBČUTILI V TEH DNEH. AAG SE JE ŽE PRED LETI ODLOČIL, DA MORE EKO OSVESTITI NAŠE OTROKE, DA NE BODO PONOVILI ISTE NAPAKE KOT JO JE NAREDILA NAŠA GENERACIJA!!!
Povezava;
http://objemtopline.dormeo.net
Všečkaj:
Všeč mi je Nalaganje ...
![Trieste[1]](https://alpeadriagreen.files.wordpress.com/2014/02/trieste1.jpg)
Na obali Črnega morja temperatura narašča, saj so se Olimpijske igre v Sočiju začele. Temperatura pa ne narašča samo zaradi tekmovanj, športniki se na njih počutijo kot bi tekmovali na poletnih olimpijskih igrah.
