Vetrnice vsaj dva kilometra stran!


 

Ne le vaščani Laž, tudi Alpe Adria Green, ki zastopa vse več krajanov in lovske organizacije, so vse glasnejši nasprotniki vetrnih elektrarn, ki jih podjetje Vepa načrtuje v Senožeških brdih. Opozarjajo, da morajo biti vetrnice od hiš oddaljene vsaj dva kilometra.

Tako so Laženci s pomočjo strokovnjakov zarisali okrog vasi kroge s polmerom 500 in 2000 metrov. Če bi upoštevali slednje, bi “ostalo” le še nekaj vetrnic (pike zunaj krogov).

 

SENOŽEŠKA BRDA > Če bi Vepa upoštevala to zahtevo, ki jo med drugim priporoča tudien nemški proizvajalec vetrnih turbin, bi okrog Senožeč lahko postavila največ sedem ali devet od načrtovanih 40 vetrnic.

Vetrne elektrarne predstavljajo nevarnost, smo včeraj povzeli negativno mnenje vaščanov Laž k pobudi za državni prostorski načrt za Park vetrnih elektrarn (PVE) Senožeška Brda. In glasov, ki nasprotujejo vetrnim elektrarnam, je iz dneva v dan več, največ zaradi negativnih posledic, ki naj bi jih imele postavitve vetrnih elektrarn na življenje in zdravje ljudi.

Evropska direktiva o obnovljivih virih energije daje prosto izbiro vsaki državi, katere vire bo uporabila, saj se države med seboj razlikujejo. “Vetrnice so res obnovljiv vir energije, vendar odločitev zanje ni obvezna,” pravi Bernard. Državi in investitorjem očita, da tega ljudem niso povedali. Ista direktiva tudi določa, da lahko država vlaga v obnovljive vire druge države in se ji to šteje kot vložek v odstotek obnovljivih virov. Energetski zakon v 65 členu določa, da imajo ob enakih stroških za izrabo varčevalnih potencialov na strani rabe ali za zagotavljanje novih zmogljivosti za isti obseg energije prednost ukrepi za dosego varčevalnih potencialov. “Po tem členu sodeč je ves PVE neprioriteten, ker lahko celotno načrtovano energijo privarčujemo in investicija v PVE ni potrebna ter bi bil denar od naših elektro računov napačno investiran,” utemeljuje Bernard in pravi, da bi z varčevalnimi potenciali bolj vplivali tudi na odpiranje delovnih mest. Igra s fosili in obnovljivimi viri energije je po besedah Bernarda konfuzna. Če bi PVE res povečal odstotek obnovljive energije, pa to ne pomeni nič, ko in če bo zgrajen plinovod Ajdovščina–Lucija. “Plin kot fosilno gorivo, in iz plinovoda bi ga bilo velike količine, bi zmanjšal odstotek obnovljivih virov v celotni energiji. Tudi tega niso povedali,” pojasni Benard.

Sindrom vetrnih elektrarn

V Sloveniji študij o dolgoročnih vplivih vetrnih elektrarn na življenje ljudi še ni, v tujini pa jih je že precej. Med drugimi se je s tem ukvarjal Daniel Shepard, ki je preučeval vetrnice v dolini Makara na Novi Zelandiji.

Raziskava je pokazala, da ima polje vetrnih elektrarn, razvrščenih dva kilometra od bivališč (ki ga po številu vetrnic lahko primerjamo z načrtovanimi v Senožeških brdih), negativen vpliv na psihofizično zdravje okoliških prebivalcev.

Še več, znanstvenica Nina Pierpont je bolezenske znake poimenovala kar sindrom vetrnih elektrarn. Ta ima številne simptome, med drugim kot nespečnost, glavobole, vrtoglavico, utrujenost, živčnost, jezo, depresivnost, izgubo spomina, težave z očmi, težave z učenjem in koncentracijo.

Vsaj dva kilometra od najbližjih hiš

Vendar ta dva strokovnjaka nista edina, ki opozarjata na zdravstvene težave. Podobna opozorila prihajajotudi z Danske, ki jo, tako pravijo Lažani v svojem elaboratu, pobudniki vetrnih elektrarn promovirajo kot oazo zelene vetrne energije, pa tudi od nemških proizvajalcev vetrnih turbin Rotexo. Mnenja so enaka: vetrnice naj bodo oddaljene vsaj dva kilometra od prebivalcev.

Če bi snovalci senožeškega vetrnega parka upoštevali te zahteve, bi lahko postavili le sedem ali devet vetrnih elektrarn. Ali bodo potem Senožeška brda še zanimiva?

Predstavnik Vepe Aleš Musić je včeraj za PN povedal, da se o posameznih pripombah ne morejo opredeljevati, saj bodo imeli končno besedo o primerni oddaljenosti vetrnic in tudi o vseh drugih pripombah in smernicah, ki so jih zainteresirani podali v času javne razgrnitve, strokovnjaki. Vse pa morajo najprej temeljito analizirati. “Ničesar ne bomo zanemarjali,” je zatrdil Musić.

Iz Dolenje vasi že 62 podpisov proti

Na organizacijo Alpe Adria Green (AAG) se je obrnila nastajajoča civilna iniciativa. “Nastanek civilne iniciative ni lahek, ker mora biti problem hud, da se ljudje, poleg dela in skromnega prostega časa, ukvarjajo še z reševanjem zadev, s katerimi jih država obremeni in za njih niso sprejemljive. V tem primeru so se preko sokrajanov oglasili posamezni prebivalci iz okoliških krajev in lovske organizacije, ki jih načrt PVE zadeva, in sicer Dolenja vas, Potoče, Senadole, Gabrče, Laže, Senožeče, Otošče in Razdrto,” je povedal predsednik AAG Vojko Bernard.

Evropska direktiva o obnovljivih virih energije daje prosto izbiro vsaki državi, katere vire bo uporabila, saj se države med seboj razlikujejo. “Vetrnice so res obnovljiv vir energije, vendar odločitev zanje ni obvezna,” pravi Bernard. Državi in investitorjem očita, da tega ljudem niso povedali. Ista direktiva tudi določa, da lahko država vlaga v obnovljive vire druge države in se ji to šteje kot vložek v odstotek obnovljivih virov. Energetski zakon v 65 členu določa, da imajo ob enakih stroških za izrabo varčevalnih potencialov na strani rabe ali za zagotavljanje novih zmogljivosti za isti obseg energije prednost ukrepi za dosego varčevalnih potencialov. “Po tem členu sodeč je ves PVE neprioriteten, ker lahko celotno načrtovano energijo privarčujemo in investicija v PVE ni potrebna ter bi bil denar od naših elektro računov napačno investiran,” utemeljuje Bernard in pravi, da bi z varčevalnimi potenciali bolj vplivali tudi na odpiranje delovnih mest. Igra s fosili in obnovljivimi viri energije je po besedah Bernarda konfuzna. Če bi PVE res povečal odstotek obnovljive energije, pa to ne pomeni nič, ko in če bo zgrajen plinovod Ajdovščina-Lucija. “Plin kot fosilno gorivo, in iz plinovoda bi ga bilo velike količine, bi zmanjšal odstotek obnovljivih virov v celotni energiji. Tuditega niso povedali,” pojasni Benard. PN, 13.9.2013

Negativnih glasov je vedno več, v Dolenji vasi so po njegovih besedah zbrali že 62 podpisov proti postavitvi PVE, poleg Lažencev pa so glasni nasprotniki vetrnic tudiv Senadolah.“Morda so edino v Gabrčah manj nasprotni, ker nekdo lobira za postavljanje vetrnic od hriba Zajčica proti Vremščici skozi agrarno skupnost, da bi zemljišča oddajali v najem,” je še povedal Bernard.

Vendar pri vetrnicah srednje poti ni, poudarja.“Krajani se dobro zavedajo, da PVE za državljane Slovenije ni nujen, kot je bila avtocesta,” pravi Bernard. S kakšno pravico jim torej država uničuje bivalno okolje, se sprašuje. “Tudi dva kilometra oddaljenosti vetrnic od naselij je premalo v primerih, ko so te postavljene na hribu. Večje kot so vetrnice, močnejši so zvoki. To se je v Sloveniji skrivalo,” pove in zatrdi: “Z vetrnico na Griškem polju je prišlo to na dan. Kazen bo pravična, nobene vetrnice v polmeru petih kilometrov. Vetrnega parka tu sploh ne more biti!”

So zahteve krajanov in civilne iniciative prehude? “V Avstraliji priporočajo oddaljenost deset kilometrov,” opozarjajo na dejansko (pre)skromnost svojih zahtev Laženci.

 

Poziv Civilne iniciative premierki: “Ustavite vetrnice”

Civilna iniciativa (CI) za zaščito Senožeških brd je včeraj poslala predsednici vlade, ministru Omerzelu, predsedniku državnega zbora in vodjem poslanskih skupin poziv za ustavitev umeščanja vetrnega parka Senožeška brda.

Diego Loredan
Foto: Lea Kalc Furlanič

 

SENOŽEČE, LJUBLJANA > “Vse dosedanje razprave in postopki so jasno pokazali, da smo krajani v veliki večini proti temu projektu. Našega razvoja in delovnih mest ne vidimo v postavitvi industrijske cone z vetrnicami v Senožeških brdih, ampak v turizmu in spremljevalnih dejavnostih, kjer igra naravna krajina Senožeških brd eno od ključnih vlog za uspešen razvoj. S postavitvijo vetrnega parka pa je tak razvoj nemogoč, zato vetrnega projekta ne bomo dopustili,” je v imenu CI zapisal Diego Loredan v pismu, ki ga je CI včeraj poslala premierki Alenki Bratušek, ministru za infrastrukturo in prostor Samu Omerzelu ter predsedniku Državnega zbora Janku Vebru in vodjem vseh poslanskih skupi.

“Uničenje bistvene prvine Krasa, vedute, je tipičen primer čudne in nevarne mešanice arogantnega tujega kapitala, domačega neznanja in nezdravih ambicij,” pišejo krajani v pismu in dodajajo, da pri tem ne gre za zagotavljanje zanesljive, trajne in okolju prijazen oskrbe z električno energijo, temveč za “špekulantsko in dobičkonosno trgovanje z nepotrebnimi viški električne energije”.

Zatem navajajo škodljive učinke vetrnic za zdravje ljudi, opozarjajo, da investitor nima izkušenj s takšnimi projekti, da ima le nekaj tisoč evrov ustanovnega kapitala; da je na tem območju malo primernega stalnega vetra in da vetrne elektrarne ne odpravljajo odvisnosti od fosilnih goriv, niti ne zmanjšujejo izpustov toplogrednih plinov. MUZ

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.