osnutek novele zakona o ohranjanju narave


Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je v petek na spletni strani objavilo osnutek novele zakona o vodah ter osnutek novele zakona o ohranjanju narave. Z obema novelama želi ministrstvo predvsem odpraviti administrativne ovire. Pripombe in predloge na predlagano vsebino novel zakonov sprejemajo do 7. februarja na naslov ministrstva ali na e-naslov gp.mko@gov.si. DO PETKA ZJUTRAJ SPREJEMAMO PRIPOME TUDI NA AAG PO E-POŠTI: alpeadriagreen@gmail.com.

 

Ime predpisa:

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave

Št. zadeve:

007-39/2014

Datum objave:

24. 1. 2014

Rok za sprejem mnenj in pripomb:

7. 2. 2014

Ime odgovorne osebe in e-naslov:

Jelka Kremesec Jevšenak, gp.mko@gov.si

OSNUTEK

ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OHRANJANJU NARAVE

1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJETJE PREDLOGA ZAKONA

1. Ocena stanja

Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – Zdru-1 in 8/10 – ZSKZ-B, v nadaljnjem besedilu: Zakon) je določil ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot, z namenom prispevati k ohranjanju narave. Zakon je vzpostavil sistem ohranjanja narave, ki se kot del pravnega sistema varstva okolja vključuje v slovenski pravni red. Sistem ohranjanja narave vključuje določitev pravnega – normativnega sistema ohranjanja narave, subjektov ohranjanja narave, programov in strategij na področju ohranjanja narave, organizacijo ohranjanja narave in financiranje ohranjanja narave. Vsebinsko se sistem ohranjanja narave nanaša na ohranjanje biotske raznovrstnosti, kamor sodi splošno varstvo prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst, njihovega genskega materiala, življenjskih prostorov in ekosistemov in varstvo naravnih vrednot, ki celovito ureja varstvo naravne dediščine na Slovenskem.

Od uveljavitve Zakona julija leta 1999 potekajo aktivnosti v zvezi z njegovim izvajanjem na vseh omenjenih področjih. Zadnja novela Zakona je bila sprejeta leta aprila meseca 2004 pred vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo in se je nanašala v pretežni meri na uskladitev slovenskega pravnega reda s pravim redom Evropske unije. Pri izvajanju zakona se je pokazalo, da:

– določene zakonske rešitve niso več v celoti ustrezne in so preobremenjujoče tako z vidika uporabnika, kot tudi izvajalcev ob tem, da bi se lahko z enostavnejšimi rešitvami zagotavljalo varstvo narave v najmanj enakem obsegu in kvaliteti;

– določene zakonske rešitve se zaradi zahtevnosti še niso začele izvajati, je pa cilje varstva narave, katerim so namenjen potrebno uresničiti in je to mogoče doseči z enostavnejšimi rešitvami;

– prihaja do podvajanja nekaterih zakonskih rešitve v zvezi z izvajanjem ratificiranih mednarodnih konvencij in evropskih predpisov, kar je treba odpraviti;

– nekatere zakonske rešitve ne dosegajo zahtevano skladnost z evropskimi predpisi, na kar smo bili opozorjeni z EU-piloti, zaradi česar je treba zakonske rešitve uskladiti;

– je treba zaradi sprememb sistemskih rešitev na drugih povezanih področij (prekrški, pristojnosti carinskih organov in drugo) ustrezno uskladiti zakonske rešitve.

Zgornje ugotovitve se primeroma nanašajo zlasti na:

– podvajanja z uredbami Evropske unije in ratificiranimi mednarodnimi konvencijami v zvezi z dovoljenji za zadrževanje v ujetništvu za v ratificiranih mednarodnih pogodbah določene vrste: Evropska unija trenutno še ni podpisnica Konvencije CITES (Gaboronski amandma), so pa to vse njene države članice, tudi Republika Slovenija. Ne glede na to pa izvajanje konvencije CITES in usklajeno ukrepanje vseh držav članic Evropske skupnosti zagotavljajo temeljni uredbi Uredba Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L št. 61 z dne 3. 3. 1997, str. 1) in Uredba Komisije (ES) št. 865/2006 z dne 4. maja 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L št. 166 z dne 19. 6. 2006, str. 1) (ter nekatere druge uredbe), ki se neposredno uporabljajo, ne da bi bila za to potrebna kakršnakoli regulativna ali implementacijska aktivnost nacionalne zakonodaje (možne pa so primeroma določene izvedbene obveze). Glede na to, da je pristojni upravni organ (Agencija Republike Slovenije za okolje) že sedaj neposredno obvezan izdajati ustrezna dovoljenja in potrdila na podlagi omenjenih uredb, dodatno identično zavezovanje v nacionalnem pravnem redu ni ne le nepotrebno, marveč celo nedopustno (pri čemer pa je treba na tem mestu ugotoviti, da Republika Slovenija v času uveljavitve Zakona niti še ni bila polnopravna članica Evropske unije, je pa ustrezno varstvo teh vrst kljub temu zagotavljala tudi na upravni ravni – ko zadevne uredbe v nacionalnem pravnem redu še niso bile neposredno uporabljive – kar pomeni, da je njen pravni red de facto že ustrezen);

– vodenje registra naravnih vrednot, v katerem je popravljanje podatkov zaradi razlogov tehnične narave (npr. nove izmere) izjemno obsežno delo, saj trenutni sistem ne dopušča izvajanja popravkov s strani organa, ki vodi register, ne da bi poprej prišlo do popravka v predpisu, ki je podlaga za vsebine, ki se v registru vodijo. To seveda pomeni dodatno administrativno in tudi finančno breme, zaradi vsakokratne objava izjemno obsežnih celotnih spremenjenih prilog tega predpisa;

– postopke v zvezi z ustanavljanjem zavarovanih območij, ki so dokaj zamudni in predvsem pomenijo v trenutnem izvajanju dodatno administrativno breme za upravne organe.

– določila v zvezi z odvzemom, hranjenjem, trgovino, izvozom in nekaterimi drugimi ravnanji s premičnimi minerali in fosili, ki so odvzeti z nahajališča, ki pa predvidevajo sprejem treh podzakonskih aktov, uvedbo štirih upravnih postopkov ter vzpostavitev in vodenje dveh evidenc, kar pa do danes ni izvedeno;

– skrbniške pogodbe za zagotavljanje varstva naravnih vrednot, ki se po veljavnem Zakonu sklepajo na podlagi izvedenega javnega razpisa za izbiro skrbnika, kar pa je zamuden postopek, ki terja mnogo administrativnega dela, zato se ta sicer ustrezni inštitut dejansko skorajda ne izvaja;

– evidentiranja izvedenih ukrepov ter izplačanih odškodnin za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst, ter pomanjkanje ustrezne pravne podlage za vodenje zbirk podatkov, ki vključujejo osebne podatke oškodovancev;

– razpolaganje z zemljišči v lasti države, na katerih so naravne vrednote, ki po veljavnem Zakonu ni možno. V praksi pa se je pokazala potreba, da bi bile tudi na teh zemljiščih možne izjeme, kot so predvidene za nepremičnine na zavarovanih območjih, v kolikor za to seveda obstajajo pogoji;

– neustrezno ureditev, ko je zgolj dokončnost konkretnih dovoljenj za poseg in naravo ter naravovarstvenih soglasij, na podlagi katerih je možno izvesti posege oziroma pridobiti nadaljnja dovoljenja, dovolj za poseganje v naravo. S strani Evropske komisije je bilo opozorjeno, da taka ureditev ni ustrezna in da je primernejša ureditev pravnomočnost zadevnih upravnih odločb. Poleg tega po veljavnem Zakonu časovne omejitve veljavnosti teh dovoljenj ni, pri čemer pa je narava dinamičen organizem in se pogoji za poseg, če se le-ta v določenem času ne izvede, lahko bistveno spremenijo;

– neustreznost obstoječe ureditve pri naravovarstvenem soglasju, ki ne omogoča izdajanja soglasja s pogoji, kar pa je za poenostavitev postopkov in hkratno doseganje ciljev varstva narave nujno potrebno;

– postopke v zvezi s predlaganjem programov dela in poročil s strani izvajalcev javnih služb ohranjanja narave: glede na obstoječo ureditev so tako ZRSVN kot tudi upravljavci zavarovanih območij – javni zavodi in koncesionarji – zavezani svoje programe dela in poročila za preteklo leto uskladiti z ustanoviteljem – Vlado Republike Slovenije, kar pomeni določeno podaljšanje postopkov: izvedbo vladnega gradiva s strani pooblaščenega predlagatelja, medresorsko usklajevanje ter uvrstitev na sejo vlade. V letu 2012 pa je začel veljati zakon, ki ureja uravnoteženje javnih financ, ki je na zakonski ravni posredno postavil trend, da so pristojna ministrstva oziroma ministri tisto telo, ki so pristojni za veljavno potrditev teh dokumentov oziroma se postopek na tej ravni tudi konča. Kljub temu pa je Zakon predpis, za katerega bi v primeru, da predlagana odprava bremena ne bi bila sprejeta, glede na pravilo za razlago, da specialni predpis razveljavlja splošnega, še naprej veljala obstoječa ureditev;

– ureditev upravljanja zavarovanih območij in nekatere s tem povezane poenostavitve, zlasti omogočanje lokalnim skupnostim sprejemanje ukrepov varstva za naravne vrednote državnega pomena na podlagi posebnega dogovora med ministrstvom in zainteresirano lokalno skupnostjo;

– pristojnosti in področje dela Carinske uprave Republike Sloveniji, saj veljavna ureditev v Zakonu ne omogoča izvajanja pristojnih ukrepov carinskih organov na teritoriju Republike Slovenije, v kolikor ne gre za uvoz, izvoz in tranzit rastlin in živali in drugega blaga na podlagi Zakona. Poleg tega veljavna ureditev carinskemu organu ne omogoča uvedbo postopka zaradi prekrška, temveč mu daje pristojnost uvedbo tega postopka zgolj predlagati;

– inšpekcijske postopke ter prekrške, saj je veljavna ureditev v določenem delu neusklajena s kasnejšimi sistemskimi rešitvami, pokazala se je tudi potreba, da se uredijo določene dodatne pristojnosti inšpekcijskih organov. Predvsem pa so predpisane globe za prekrške po Zakonu prenizke.

V Republiki Sloveniji je vožnja z vozili v naravnem okolju urejena že od leta 1995 dalje z Uredbo o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 16/95, 28/95 in 35/01; Uredba) z namenom omejitve vožnje v naravnem okolju, v kolikor vožnja ni povezana z družbeno koristnimi nalogami. V zadnjem desetletju se je zelo povečalo število ljubiteljev ter različnih oblik športa in rekreacije z motornimi vozili, ki omogočajo tudi vožnjo izven cest. S tehnološkim napredkom in dostopnostjo teh vozil širšemu krogu ljudi se je število voženj povečalo, temu pa ni sledila ureditev infrastrukture za take vožnje. Posledica tega je, da se število voženj izven cest, v naravi, stalno povečuje, s tem pa sorazmerno povečujejo motnje v naravi in pritiski na okolje, neurejeno pa je tudi evidentiranje vozil za vožnjo v naravnem okolju in kazni niso sorazmerne s kršitvami. Aktivnosti v zvezi s pravno ureditvijo tega področja potekajo že od leta 2010, načrtoval se je tudi poseben zakonski predpis, ker se je izkazalo, da je področje vožnje v naravnem okolju urejevano tudi v več zakonih in sicer v Zakonu o gozdovih in v Zakonu o planinskih poteh. Tako pravno stanje je povzročalo nejasnosti, katera ureditev pravzaprav velja. Do ureditve tega področja v posebnem zakonu ni prišlo, med drugim tudi zaradi tega, ker je bilo ocenjeno, da je to vsebina, ki v pretežni meri sodi na področje ohranjanja narave, zaradi česar je ta vsebina tudi vključena v pripravljeni predlog sprememb in dopolnitev zakona.

Področje ohranjanja narave v Republiki Sloveniji sicer urejajo naslednji predpisi:

1. Predpisa, ki neposredno urejata področje ohranjanja narave oziroma varstva okolja kot dela narave, sta:

– Zakon s podzakonskimi predpisi;

– Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 70/08, 57/12 in 92/13) s podzakonskimi predpisi.

2. Drugi zakoni, ki v Republiki Sloveniji urejajo področje ohranjanja narave oziroma zavarovana območja, so:

– Zakon o varstvu podzemnih jam (Uradni list RS, št. 2/04 in 61/06-ZDru-1) s podzakonskimi predpisi,

– Zakon o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10) s podzakonskimi predpisi,

– Zakon o Regijskem parku Škocjanske jame (Uradni list RS, št. 57/96, 7/99-ZVKD in 110/02-ZGO-1) s podzakonskimi predpisi,

– Zakon o spominskem parku Trebče (Uradni list SRS, št. 1/81 in 42/86, Uradni list RS, št. RS, št. 8/90, 110/02-ZGO-1 in 119/02-ZON-A) s podzakonskimi predpisi in

– Zakon o določitvi zavarovalnega območja za reko Sočo s pritoki (Uradni list SRS, št. 7/76, 8/76-popr. in 29/86, Uradni list SFRJ, št. 83/89, Uradni list SRS, št. 5/90, Uradni list RS, št. 10/91, 17I/91-I-ZUDE, 55/92-ZVDK, 13/93-ZP-G, 66/93-ZP-H, 66/93-ZVDK-A, 31/00-ZP-L in 110/02-ZGO-1).

V Evropski uniji pa področje ohranjanja narave urejajo naslednji predpisi:

1. Temeljna predpisa Evropske unije, ki vplivata na področje urejanja, sta:

– Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (kodificirana različica) (UL L št. 20 z dne 26. 1. 2010, str. 7), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2013/17/EU z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju okolja zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 193) in

– Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L št. 206 z dne 22. 7. 1992, str. 7), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2013/17/EU z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju okolja zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 193).

2. Na področje urejanja neposredno vplivajo tudi drugi predpisi Evropske unije:

– Uredba Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L št. 61 z dne 3. 3. 1997, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 101/2012 z dne 6. februarja 2012 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L št. 39 z dne 11. 2. 2012, str. 133), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 338/97/ES),

– Uredba Komisije (ES) št. 865/2006 z dne 4. maja 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L št. 166 z dne 19. 6. 2006, str. 1), zadnjič spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 792/2012 z dne 23. avgusta 2012 o določitvi pravil za obliko dovoljenj, potrdil in drugih dokumentov iz Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi ter o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 865/2006 (UL L št. 242 z dne 7. 9. 2012, str. 13), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 865/06/ES)

– Uredba Sveta št. 3254/91/EGS z dne 4. novembra 1991 o prepovedi uporabe stopalk v Skupnosti in vnosa v Skupnost kožuhov in izdelanega blaga iz nekaterih prosto živečih živalskih vrst, ki izvirajo iz držav, v katerih jih lovijo s stopalkami ali z načini lova s pastmi, ki ne izpolnjuje mednarodnih standardov humanega lova s pastmi (UL L št. 308 z dne 9. 11. 1991, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 35/97 z dne 10. januarja 1997 o določbah za izdajanje potrdil za kožuhe in blago, ki jih ureja Uredba Sveta (EGS) št. 3254/91 (UL L št. 8 z dne 11. 1. 1997, str. 2).

– Uredba (ES)št. 1007/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o trgovini z izdelki iz tjulnjev (UL L št. 286 z dne 31. 10. 2009, str. 36) in

– Uredba Komisije (EU)št. 737/2010 z dne 10. avgusta 2010 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 1007/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o trgovini z izdelki iz tjulnjev (UL L št. 216 z dne 17. 8. 2010, str. 1).

3. Na področje urejanja vplivajo tudi drugi predpisi Evropske unije, ki so implementirani (direktive) z drugimi sistemskimi predpisi, predvsem s tistimi, ki urejajo varstvo okolja.

4. Nekateri ključni mednarodni sporazumi, ki vplivajo na področje normativnega urejanja ohranjanja narave v Republiki Sloveniji, so:

– Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, v slovenskem pravnem redu ratificirana z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Uradni list RS-Mednarodne pogodbe, št. 17/04)

– Konvencija o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov, v slovenskem pravnem redu ratificirana z Zakonom o

ratifikaciji Konvencije o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Uradni list RS-Mednarodne pogodbe št. 17/99)

– Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, v slovenskem pravnem redu ratificirane z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, spremembe konvencije ter dodatkov I, II, III in IV h konvenciji (Uradni list RS-Mednarodne pogodbe, št. 31/99)

– Konvencija o biološki raznovrstnosti, v slovenskem pravnem redu ratificirana z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti (Uradni list RS-Mednarodne pogodbe, št. 30/96)

2. Namen predlaganih sprememb in dopolnitev Zakona

Cilji predlaganega zakona so:

– odprava administrativnih ovir in bremen;

– racionalizacija in povečanje učinkovitosti na področju organiziranosti ohranjanja narave in

– poenostavitev nekaterih upravnih postopkov ob ohranitvi namena ohranjanja narave;

– odprava ugotovljenih neskladij z evropskimi predpisi;

– celovita ureditev vožnje v naravnem okolju.

Predlog zakona upošteva oziroma izhaja iz vseh načel, ki jih je na področju varstva okolja uveljavil Zakon o varstvu okolja in sicer: načelo celovitosti, sodelovanja, preventive, odgovornosti povzročitelja obremenitve, plačila za obremenjevanje, obveznega zavarovanja, obveznega subsidiarnega ukrepanja, spodbujanja, javnosti ter varstva pravic. Ob tem pa predlog zakona tudi sledi z Zakonom že uveljavljenim načelom ohranjanja narave, ki so naslednja:

– načelo ohranjanja biotske raznovrstnosti;

– načelo trajnostne rabe sestavin biotske raznovrstnosti;

– načelo ohranjanja naravnih procesov;

– načelo varstva naravnih vrednot;

– načelo obnovitve.

Predlagane spremembe in dopolnitve zakona uvajajo rešitve, katerih posledica bo razbremenitev več ravni odločanja na različnih ravneh Zakona. Uvedba predlaganih rešitev bo pomenila dolgoročno poenostavitev oziroma zmanjšanje števila postopkov, odpravljajo se administrativne ovire, ki so bile zaznane v praksi ter opravljajo uskladitve z drugo sistemsko zakonodajo ter postopki, pri čemer pa je treba zagotavljati varstvo narave v najmanj enakem obsegu in kvaliteti.

Predlagana novela sledi izhodiščem Sklepa Vlade Republike Slovenije, številka 01005-2/2013/11 z dne 3.10.2013 s katerim je bil sprejet Enotni dokument za zagotovitev boljšega zakonodajnega in poslovnega okolja ter dvig konkurenčnosti in Sklep o ustanovitvi stalne medresorske delovne skupine Vlade Republike Slovenije za zagotovitev boljšega zakonodajnega in poslovnega okolja ter dvig konkurenčnosti.

Predlagane spremembe in dopolnitve Zakona se na podlagi navedenega nanašajo zlasti na:

– podvajanja z uredbami Evropske unije, pri čemer se črta odstavek, s katerim je predpisana obvezna priglasitev pridobitve velikih sesalcev, ptičev in plazilcev ter živali vrst, ki so določene v ratificiranih mednarodnih pogodbah, z namenom zadrževanja v ujetništvu. Določilo se pokriva z določilom Uredbe o ravnanju in načinih varstva pri trgovini z živalskimi in rastlinskimi vrstami (Uradni list RS, št. 39/08 in spremembe), s katero se izvajata Uredba Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi in Uredbe Komisije (ES) št. 865/2006 z dne 4. maja 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredba Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi. Zaradi podvajanja se določilo ukinja;

– vodenje registra naravnih vrednot tako, da se omogoči, da se v registru, ki obsega okoli 16 000 enot s podatki o imenu, kratki oznaki, zvrsti, legi v prostoru, in pomenu naravne vrednote, le-ti lahko spremenijo, če gre za izpopolnitev vsebin ali odpravo napak. Naravne vrednote se vpišejo v register po njihovi določitvi s pravilnikom ministra, ne glede na to pa se podatki o njih dnevno preverjajo in izpopolnjujejo. S predlagano dopolnitvijo pravilnika ne bo treba spreminjati tako pogosto, register pa bo pridobil na kvaliteti. Primeri in pogoji , pod katerimi so spremembe podatkov o naravnih vrednotah dopustne neposredno v registru, bo določal pravilnik ministra;

– postopke v zvezi z ustanavljanjem zavarovanih območij, pri čemer se pooblašča ministrstvo, da določi besedilo osnutka akta o zavarovanju naravne vrednote državnega pomena in seznani javnost z osnutkom akta, s čimer se, glede na veljavno ureditev, zmanjša število postopkov na Vladi, proces ustanavljanja zavarovanega območja pa se skrajša. Analogna ureditev je določena za seznanitev javnosti z osnutkom akta o zavarovanju naravne vrednote lokalnega pomena.

– poenostavitev postopka sklenitve skrbniške pogodbe za zagotavljanje varstva naravnih vrednot, saj naj bi bila vsebina skrbniške pogodbe izvedba posameznih varstvenih aktivnosti, manjših finančnih vrednosti. Javni razpis za izbiro skrbnika po veljavnem Zakonu se s spremembo nadomesti z javno objavo o nameri sklenitve skrbništva ter pogojih o usposobljenosti za opravljanje skrbništva. S tem se zmanjša obseg administrativnega dela pri vodenju postopkov javnih razpisov, ukrep skrbništva postane operativno dostopnejši in učinkovitejši;

– varstvo mineralov in fosilov, ki se s spremembo ureja tako, da se določila nanašajo predvsem na varstvo mineralov in fosilov na nahajališčih v naravi, medtem ko se varstvo mineralov in fosilov, ki so odvzeti z nahajališča odkaže na predpise s področja kulturne dediščine. Ob upoštevanju realnih kadrovskih in finančnih možnosti je varstveni poudarek v okviru ohranjanja narave preusmerjen na varovanje mineralov in fosilov na nahajališčih. S spremenjenim 73. členom se določajo pravila in omejitve odvzema minerala in fosila iz narave, posebej, če je mineral ali fosil del nahajališča, ki je določeno za naravno vrednoto ali del nahajališča, ki je zavarovano. S spremenjenim 74. členom se določajo pravila ravnanj ob najdbah mineralov in fosilov pri izvajanju posega ali dejavnosti z namenom, da se morebitne izjemne najdbe mineralov in fosilov ne poškodujejo ali uničijo. Predpisane so varstvene usmeritve, s katerimi se zagotavlja ravnanja, potrebna za ohranitev mineralov in fosilov na nahajališču ali njihov strokovni odvzem z nahajališča;

– celovito uredi vožnjo z vsemi vozili na motorni in drug lasten pogon in kolesi v naravnem okolju. Namen zakona je, da se tudi v naravnem okolju vožnja omeji le na utrjene površine oziroma prometno infrastrukturo, vožnja izven cest pa v celoti prepove in ustrezno kaznuje. Zakon kot naravno okolje določa območja izven naselij in cestnega omrežja, nadalje območja, ki so z prostorskimi akti, določena kot površine za rekreacijo in šport in ki vključujejo tudi rabo za namene vožnje z vozili na motorni pogon in s kolesi, objekte in omrežja gospodarske javne infrastrukture in območij rudarskih operacij. Za gozdni prostor zakon predpisuje še poseben režim vožnje. V gozdnem prostoru je vožnja z vozili na motorni pogon dovoljena le na gozdnih cestah, ne pa tudi na ostalih gozdnih prometnicah. V gozdnem prostoru je, z izjemo omrežja javnih cest in nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet, tudi popolnoma prepovedano organiziranje voženj z vozili na motorni pogon ali njihova uporaba za testne vožnje, športne, tekmovalne in reklamne vožnje ter njim podobne oblike uporabe. Zakon vsebuje tudi izjeme od prepovedi vožnje, ki so pogojene z opravljanjem dejavnosti, ki se izvajajo v tem okolju (gozdarjenje, kmetovanje, vzdrževalna dela na objektih, nadzor in drugo) ter za primer pomoči pri reševalnih akcijah. Z namenom preventivnega učinkovanja zakona so v predlogu zakona predvidene visoke kazenske sankcije, med drugimi tudi možnost zasega vozila. Za izvajanje zakona bo izjemno pomembno zagotavljanje nadzora nad vožnjami v naravnem okolju tako z vidika inšpekcijskih služb, policije, carinskih organov in naravovarstvenega nadzora. Temu ustrezna so tudi velika pooblastila, ki bodo podeljena izvajalcem nadzora.

– evidentiranje odškodnin za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst, in sicer se predpiše vodenje evidence o oškodovancih, izvedenih zaščitah in ukrepih ter o izplačanih odškodninah. Z vzpostavitvijo in vodenjem evidence, ki bo omogočila večjo preglednost nad oškodovanci ter izpolnitvijo njihovih obveznosti za zaščito premoženja, bo omejena možnost zlorab, s čimer se bodo posledično zmanjšala administrativna in finančna bremena za državo.

– razpolaganje z zemljišči v lasti države, na katerih so naravne vrednote, in sicer se določijo izjeme od omejitve prometa z državno lastnino in sicer na enak način, kot določa veljavni Zakon za promet z nepremičninami na zavarovanih območjih. Odpravi se omejitev, ki na ohranitev naravne vrednote, ne vpliva;

– posege v naravo, ki se jih izvede lahko le na podlagi pravnomočnega dovoljenja za poseg v naravo oziroma pravnomočnega naravovarstvenega soglasja (če je le-to potrebno). Hkrati se časovno veljavnost teh dovoljenj in soglasij omeji ter določi tudi pravne posledice, če to dovoljenje oziroma soglasje preneha veljati. Smiselno se novosti nanašajo tudi na naravovarstvene pogoje. Zaradi poenostavitve postopkov se predvidi tudi možnost izdajanja naravovarstvenih soglasij s pogoji in uredi možnost, da v določenih primerih naravovartveno soglasje ni potrebno, če je tako določeno v predpisih s področja ohranjanja narave. Uredi se tudi situacija, ko se v primeru izdaje okoljevartvenega soglasja za isti poseg v naravo naravovartveno soglasje ne izdaja;

– postopke predlaganja programov dela in poročil s strani izvajalcev javnih služb ohranjanja narave se s predlaganim zakonom predvideva zaključek postopka v zvezi s potrjevanjem oziroma uskladitvijo teh dokumentom že s pristojnim ministrstvom. To pomeni skrajšanje postopkov in razbremenitev dela Vlade Republike Slovenije;

– delo carinskih organov tako, da se jim omogoči uvedbo postopka zaradi prekrška (in ne več le predlagati uvedbo tega posopka), ki ima za to vse ustrezne pristojnosti. Poleg tega pa se s predlaganim zakonom omogoča carinskim organom pristojno postopanje na teritoriju Republike Slovenije, in to ne le tedaj, kadar gre za uvoz, izvoz in tranzit rastlin in živali in drugega blaga na podlagi Zakona;

– inšpekcijske postopke in prekrške, katere se s predlaganim zakonom usklajujejo sistemsko, urejajo se določene dodatne pristojnosti inšpekcijskih organov. Predvsem pa so predlagane globe za prekrške višje, pri čemer se predlaga tudi možnost, da inšpektor v hitrem postopku izreče globo v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, če je globa predpisana v razponu, upoštevajoč okoliščine prekrška.

2. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOSTI PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE

Glede na to, da nekaj sistemskih posodobitev (druge pomenijo uskladitev) prinaša le področje Zakona, ki se nanaša na vožnjo z vozili v naravnem okolju, so povzetki primerljivih ureditev v Evropski uniji predstavljeni v zvezi s tem.

Uvodoma podajamo povzetek. Za vsako državo/deželo so najprej v alinejah predstavljene glavne značilnosti ureditve, sledi širša predstavitev pravne ureditve.

Zanimiva je ureditev na Bavarskem (Nemčija). Bavarski zakon o varstvu narave določa, da je vožnja po neustreznih poteh in čez drn in strn prepovedana in se lahko kaznuje z denarno kaznijo. Ta zakon pa dopolnjuje sporazum o gorskem kolesarjenju (Die Mountainbike-Vereinbarung in Bayern), ki so ga leta 2000 sklenili Bavarska deželna zveza nemškega kolesarskega kluba, Nemška iniciativa Mountain Bike, Zveza nemških kolesarjev, Nemško alpsko združenje, Barvarsko združenje kolesarskega športa in Deželno združenje nemških gorskih in pohodniških društev. Cilj tega sporazuma je določiti okvir za naravi prijazno kolesarjenje z gorskimi kolesi, predstaviti pogoje za gorsko kolesarjenje v naravi ter zmanjšati morebitne konflikte med gorskimi kolesarji in drugimi uporabniki narave na minimum in spodbujati sožitje med skupinami ljudi, ki preživljajo svoj prosti čas v naravi.

Povzetek: ureditev v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem

Italija, dežela Piemont

– splošna prepoved vožnje z motornimi vozili izven prometnic

– izjeme za službene vožnje

– občine lahko določijo trase, ki so izjeme

– globe 50 do 300 EUR, za organizacijo 20.000 EUR

Italija – avtonomna dežela Aosta

– splošna prepoved vožnje z motornimi vozili izven prometnic

– izjeme za službene vožnje

– izjeme za območja za športe

– globe 103 do 464 EUR.

Avstrija – dežela Koroška

– splošna prepoved vožnje z motornimi vozili izven prometnic

– izjeme za službene vožnje

– globa do 7260 EUR

Avstrija – dežela Štajerska

– splošna prepoved vožnje z motornimi vozili izven prometnic

– izjeme za službene vožnje (izjemna dovoljenja, zanje so obvezne identifikacijske tablice)

– izjema za športne prireditve in treninge (izjemna, časovno omejena dovoljenja)

– Globa 1453 EUR, možen odvzem

Avstrija – dežela Tirolska

– splošna prepoved vožnje z motornimi vozili izven naselij, prometnic

– splošna prepoved vožnje z motornimi vozili na območjih mokrišč, območij miru in območjih varovanja narave

– izjema za službene vožnje

– dovoljenje za poligone

– dovoljenje za druge izjeme

Hrvaška

– splošna prepoved vožnje z motornimi vozili izven naselij, prometnic

– izjema za službene vožnje

– dovoljenje za druge izjeme

– globe 140 do 28.500 EUR

Bavarska

– splošna prepoved vožnje z motornimi vozili izven javnih prometnic, kolesarjenje na zasebnih poteh je dopsutno, če pot to omogoča (prednost ima pešec),

– izjema za službene vožnje.

Podrobna ureditev: motorna vozila – splošno

Italija, dežela Piemont

– splošna prepoved vožnje z motornimi vozili izven prometnic

– izjeme za službene vožnje

– občine lahko določijo trase, ki so izjeme

– globe 50 do 300 EUR, za organizacijo 20.000 EUR

S predpisom (Norme per la conservazione del patrimonio naturale e dell’assetto ambientale)je prepovedana vožnja z motornimi vozili izven cest. Prepoved velja tudi za planinske poti in za mulatiere, in tudi za smučišča in za gozdne ceste, ki so označene v skladu z deželnim zakonom 27/1981. Občine, po posvetovanju z gorskimi skupnostmi, v 180 dneh od uveljavitve tega zakona določijo trase za turistične in športne potrebe, ki so ustrezno označene, čeprav je to v nasprotju s s prepovedmi 1. in 2. odstavka 11. člena predpisa.

Pokrajinske in občinske uprave lahko prepovejo prehod motoriziranih sredstev, ki so v njihovem upravljanju, če je to potrebno zaradi varstva okolja.

Prepovedano je parkirati vozila na travnikih, na območju gozdov in na kmetijskih zemljiščih; prepovedano je hoditi po travnikih, ki so namenjeni košnji in tudi na zemljiščih, ki so obdelana, pa čeprav niso označena in ograjena. Z izjemo primerov, ki so določeni regionalnega zakona 60/1979.

Prepoved ne velja za vozila za potrebe kmetijstva in gozdarstva, urejanja smučišč, urejanja hudournikov, prve pomoči, nadzora nad požarno varnostjo gozdov, javne varnosti in vozila javnega prometa. Smučanje po trav i je dovoljeno le na območjih, ki so temu namenjena.

Globe so 50 do 300 EUR, za organizacijo dogodkov z motornimi vozili 20.000.

V Narodnem parku Gran Paradiso je vožnja motornih vozil, vključno s sanmi, izven cest prepovedana. Prepoved vključuje tudi gozdne ceste, mulatiere, pohodne poti. Izjema velja za vožnje za potrebe kmetijstva, gozdarstva, za kar pa je potrebno pridobiti dovoljenje, ki mora biti med vožnjo vidno.

Italija – avtonomna dežela Aosta

– splošna prepoved vožnje z motornimi vozili izven prometnic

– izjeme za službene vožnje

– izjeme za območja za športe

– globe 103 do 464 EUR.

Na podlagi uredbe (Regolamento di polizia per la circolazione dei veicoli a motore sul territorio della Regione) je prepovedano voziti in parkirati izven javnih cest ter dovoznih cest do javnih površin in športnih zgradb.

Izjema velja za lastnike in najemnike zemljišč ter za vožnje zaradi bivanja, dela ali storitev.

Za izjeme za vožnje na drugih cestah je potrebno dovoljenje, ki je časovno omejeno in ki določa relacijo in namen vožnje.

Za športe lahko na predlog uprave deželni svet določi območja z režimi.

Globe: za vožnjo po terenu, po mulatierah ali po poteh nad nadmorsko višino 2000 m €206 do 464, po terenu pod 2000 m: € 154 a 309, po mulatierah in poteh pod 2000 m: 103 a € 216.

Italija – dežela Bolzano/Bozen

Na podlagi zakona (Landesgesetz – Bestimmungen über den Kraftfahrzeugverkehr in Gebieten, die aus hydrogeologischen Gründen geschützt sind) je na območjih varstva voda in območjih varstva krajine vožnja z motornimi vozili prepovedana. Za izjeme je potrebno dovoljenje.

Avstrija

Zvezni zakon o gozdovih (Forstgesetz) določa, da v gozdovih, ki nimajo rekreacijske funkcije, gozdnih cest ni dovoljeno zapuščati.

Avstrija – dežela Koroška

– splošna prepoved vožnje z motornimi vozili izven prometnic

– izjeme za službene vožnje

– globa do 7260 EUR

Zakon o varstvu narave v 14. členu določa:

V odprti pokrajini, izven površin, ki so namenjene tekočemu ali mirujočemu prometu, se je prepovedano voziti z motornimi vozili, motornimi sanmi ali podobnimi terenskimi vozili ali jih tam parkirati. Dovoljeno je puščati motorna vozila na robu ceste.

Ta prepoved ne velja vožnje policije, vojske, gasilcev, sodstva, uprave in pastorale; pomoči, zaščite pred plazovi, vodami; kmetovanja in gozdarjenja; gojitve divjadi; dostavo ljudi in predmetov do naprav, stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij, zavetišč, planinskih domov, planinskih postojank, če drugače niso dostopne; za vzdrževanje smučišč in tekaških prog za organizacijo športnih prireditev; za parkiranje vozil v zvezi s posebnimi prireditvami tam, kjer prireditelj določi površine za parkiranje.

V primeru gornjih izjem je površine za promet je dopustno zapustiti le v nujnem obsegu in pri tem je potrebno paziti, da po možnosti ne bo prizadeta počitniška funkcija pokrajine.

Globa: do 3630 Euro, ob ponovnih kršitvah do 7260.

Zakon o ustanovitvi Narodnega parka in biosfernega parka (Gesetz über die Errichtung von Nationalparks – und Biosphärenparks) določa, da je v osrednjem območju parka uporaba motornih vozil prepovedana.

Avstrija – dežela Štajerska

– splošna prepoved vožnje z motornimi vozili izven prometnic

– izjeme za službene vožnje (izjemna dovoljenja, zanje so obvezne identifikacijske tablice)

– izjema za športne prireditve in treninge (izjemna, časovno omejena dovoljenja)

– Globa 1453 EUR, možen odvzem

Zakon o uporabi motornih vozil na prostem/na terenu določa, da je uporaba motornih vozil zunaj cest z javnim prometom ali zunaj utrjenih voznih poti na prostem prepovedana.

Ta prepoved ne velja za vožnje za potrebe organov dežele, vojske, carinskega nadzora, poštne in telekomunikacijske službe, geodetske službe, železnic, službe za kontrolo zračnega prometa; reševalne službe in službe za pomoč pri elementarnih nesrečah; na območju rudarstva in na območju industrijskih obratov, vključno z dovoznimi potmi; gradbene dejavnosti; urejanje, vzdrževanje in nadzor zemljišč, ki so namenjena zimskemu športu ali rekreaciji (npr. smučarske proge, sankališča, smučarske tekaške proge, pešpoti); za zdravniško, porodničarsko in dušnopastirsko oskrbo ter za veterinarsko oskrbo; za gradnjo in vzdrževanje naprav za preskrbo z energijo in vodo.

Prepoved ne velja za uporabo terenskih vozil razen motornih sani za vožnje pri gospodarjenju s kmetijskimi in gozdarskimi zemljišči; v okviru lovskega in ribiškega gospodarstva s strani lovskega ali ribiškega upravičenca ali s strani oseb, ki jih slednji imenuje okrajnemu upravnemu organu; sosedov oz. mejašev na poteh, ki vodijo do stanovanjskih in gospodarskih zgradb.

Zakon določa, kdaj je možno izdati izjemna dovoljenja, zahteva identifikacijske tablice. Za športne prireditve in treninge določa pogoje in zahteva dovoljenja (največ za 2 leti).

Globa: € 1.453, v primeru neizterljivosti z zaporom do 4 tednov, ob ponavljajočih kršitvah denarna in zaporna kazen, lahko izreče odvzem terenskega vozila.

Avstrija – dežela Salzburg

Zakon o ustanovitvi narodnega parka Visoke Ture v Deželi Salzburg (Gesetz über die Errichtung des Nationalparkes Hohe Tauern im Land Salzburg) prepoveduje vožnjo z motornimi vozili v robnem območju parka, razen za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, zavetišča in gostinstvo.

Zakon o gozdovih (Forstgesetz) prepoveduje vožnjo na gozdnih cestah. Lastniki lahko – na primer zaradi izvajanja pravic lova – dovolijo promet po njih.

Avstrija – dežela Tirolska

– splošna prepoved vožnje z motornimi vozili izven naselij, prometnic

– splošna prepoved vožnje z motornimi vozili na območjih mokrišč, območij miru in območjih varovanja narave

– izjema za službene vožnje

– dovoljenje za poligone

– dovoljenje za druge izjeme

Zakon o varstvu narave (Tiroler Naturschutzgesetz 2005) določa, da je prepovedano izvajati športna tekmovanja z motornimi vozili izven naselij in izven območij, za katero je bilo izdano dovoljenje za ureditev zemljišč za redno izvajanje motornih športov, ter izven območij, za katera je bilo izdano dovoljenje za rabo motornih vozil izven prometnih površin in stavbnih zemljišč. Izjema so službene vožnje.

Nadalje določa, da je potrebno dobiti dovoljenje za rabo motornih vozil na območjih mokrišč, območij miru in območjih varovanja narave.

Hrvaška

– splošna prepoved vožnje z motornimi vozili izven naselij, prometnic

– izjema za službene vožnje

– dovoljenje za druge izjeme

– globe 140 do 28.500 EUR

Zakon o varovanju narave določa, da je vožnjo vozil na motorni pogon in za organiziranje vožnje izven naselij, cest, poljskih poti, urejenih prog za vožnjo in poligonov za vožnjo potrebno dovoljenje ministrstva. Dovoljenje ni potrebno za kmetijsko, gozdarsko in druge dovoljene dejavnosti.

Globe: za organiziranje voženj od 25.000 KN / 3570 EUR do 200.000 KN 28.500 EUR, za druge kršitve 1.000 KN / 140 EUR.

Motorne sani

Švica

Motorne sani so na podlagi zakona o cestnem prometu (Strassenverkehrsgesetz) dovoljene na cestah, na katerih ni splošne prepovedi vožnje ali prepovedi vožnje za motorje, če so te zaradi zimskih razmer odprte. Na vseh drugih poteh in smučiščih so na splošno prepovedane, občina pa lahko posamezno cesto ali smučišče odpre za vožnjo s sanmi. Izjema so službe na smučiščih, prevoz do koč. Za prostočasovne vožnje izjem ni.

Za vožnjo s motornimi sanmi je potrebno dovoljenje, ki ga izda kantonalni urad za ceste tistemu, ki lahko izkaže svojo potrebo (npr. počitniška hiša brez cestne povezave), opredeli se namen in pot za vožnjo.

Motorne sani je potrebno registrirari pri kantonalni upravi, lastnik prejme tablico s številko.

Avstrija Vorarlberg

Uporaba motornih sani izven cest za javni promet je na podlagi uredbe (Verordnung der Vorarlberger Landesregierung über die Neukundmachung des Sportgesetzes, 6. člen) dovoljena le na podlagi dovoljenja.

Italija, dežela Piemont

Motorne sani, štirikolesniki in podobna vozila je v zimskem obdobju dovoljeno uporabljati le na območjih ali trasah, ki so jih določile občine, ne pa na smučiščih. Uporaba drugod pa je dovoljena vedno z upoštevanjem odločb iz 3. odstavka tudi izven tras, ki so določene v 4. členu, in sicer za pristojne za nudenje pomoči, nazora in gasilcev, osebju, ki nudijo primarne storitve, za občinsko, državno policijo, finančnike, gozdno policijo in državne policijo ter za uslužbence občine pri opravljanju njihovih storitev ter za osebje, zaposlenih na žičnicah.

Dovoljenje za uporabo motornih sani in njihovih dodatkov ter podobnih vozil na občinskih trasah jo izda občina svojim prebivalcem s stalnim bivališčem, lastnikom in upravljalcem in oskrbnkom nepremičnin in objektom, ki niso dostopni po javnih cestah ter tistim z dejavnostjo transporta za potreba teh nepremičnin.

Če take trase prečkajo smučišča, dovoljenje izda občina po usklajevanju z upraviteljem smučišča in izključno v urah, ko smučišče ne deluje.

Javi dostop do teh območij ali tras iz 6. odstavka dovoljuje občina po predhodnem pregledu skladnosti s standardi in prospekti deželne vlade.

Deželni svet v 60 dneh po sprejemu tega zakona opredeli z uredbami in pravilniki uporabo motornih sani ali podobnih sredstev, po predhodnem posvetovanju z pristojno komisijo deželnega sveta.

Avstrija – dežela Salzburg

Zakon o motornih saneh (Motorschlittengesetz) določa njihovo rabo izven javnih cest. Vožnja s sanmi je prepovedana. Izjema velja za državne in deželne organe in javne službe (varstvo pred plazovi ipd.).

Za posamezne primere in za največ 3 leta se izda dovoljenje za izjeme, ki so: urejanje smučišč in smučarskih prog, ter za gospodarsko rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, divjad, oskrba zavetišč). Sani morajo biti označene.

Za največ dve leti je mogoče dobiti dovoljenje za poskusne vožnje, ki pa jih je treba izvajati na smučiščih. Dovoljenje dobi le izdelovalec (za največ 5 sani) ali trgovec s z motornimi sanmi (za največ ene). Sani morajo biti označene s številko za poskusno vožnjo.

Globe: do 2.200 €. za hude, zlasti ponavljajoče kršitve je možen zaseg


II. BESEDILO ČLENOV

ZAKON

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OHRANJANJU NARAVE

1. člen

V Zakonu o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – Zdru-1 in 8/10 – ZSKZ-B) se za tretjim odstavkom 1. člena doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo:

1. Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (kodificirana različica) (UL L št. 20 z dne 26. 1. 2010, str. 7), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2013/17/EU z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju okolja zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 193),

2. Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L št. 206 z dne 22. 7. 1992, str. 7), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2013/17/EU z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju okolja zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 193),

3. Direktiva Sveta 83/129/EGS z dne 28. marca 1983 o uvozu kož nekaterih tjulenjih mladičev in izdelkov iz njih v države članice (UL L št. 91 z dne 9. 4. 1983), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 89/370/EGS z dne 8. junija 1989 o spremembi Direktive 83/129/EGS o uvozu kož nekaterih tjulenjih mladičev in izdelkov iz njih v države članice ( UL L št. 163 z dne 16.6.1989) in

4. Direktiva Sveta 99/22/EGS z dne 29. marca 1999 o zadrževanju prostoživečih živali v živalskih vrtovih (UL L št. 94 z dne 9. aprila 1999).«.

2. člen

Drugi odstavek 19. člena črta.

Tretji odstavek, ki postane drugi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:

»(2) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za veterinarstvo, predpiše bivalne razmere in ustrezno oskrbo iz prejšnjega odstavka.«.

3. člen

V 24. členu se besedilo 4. točke spremeni tako, da se glasi:

»4. ravnanja v zvezi z omejevanjem in preprečevanjem širjenja ter zmanjševanjem in preprečevanjem negativnega vpliva tujerodnih vrst na naravo, zlasti invazivnih vrst;«

Za 4. točko se doda nova 5. točka, ki se glasi:

»5. omejitve in prepovedi posegov, dejavnosti in ravnanj, ki pomembno ogrožajo rastlinske ali živalske vrste, oziroma njihove habitate in ekosisteme.«.

Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) V predpisu iz prejšnjega odstavka se lahko določi, da je za posege v naravo treba pridobiti soglasje, dovoljenje ali drugo upravno odločbo, če je to najučinkovitejši način za doseganje namenov in ciljev predpisov iz prejšnjega odstavka.«.

4. člen

Za 24. členom se dodajo nov podnaslov, ki se glasi »2.1.1 Ureditev vožnje v naravnem okolju«, in novi 24.a do 24.f člen, ki se glasijo:

»24.a člen

(prepoved vožnje z vozili na motorni ali drug lasten pogon v naravnem okolju)

(1) Izven območij naselij, javnih cest in nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet, v skladu s predpisi, ki urejajo ceste, območij, ki so s prostorskimi akti, določena kot površine za rekreacijo in šport, in ki vključujejo rabo za namene vožnje z vozili na motorni ali drug lasten pogon (v nadaljnjem besedilu: vozila na motorni pogon) in s kolesi, v skladu s predpisi o načrtovanju prostora ter objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture in območij rudarskih operacij, ki so določena v skladu s predpisi o načrtovanju prostora in o rudarstvu (v nadaljnjem besedilu: naravno okolje), je prepovedano voziti, ustaviti, parkirati ali organizirati vožnje z vozili na motorni pogon. Vozila na motorni pogon so vsa motorna vozila, kolesa s pomožnim motorjem in druga prevozna sredstva, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, z močjo lastnega motorja.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je dovoljena ustavitev ali parkiranje vozil na motorni pogon v pasu 5 m izven vozišča, če je ustavljanje ali parkiranje v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa in če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča.

(3) Določba prvega odstavka tega člena ne velja pri:

1. opravljanju občinske redarske službe, javne gozdarske, naravovarstvene, zdravstvene, reševalne in veterinarske službe, inšpekcijskem nadzoru, delu preiskovalnih sodnikov in državnih tožilcev, obrambe, zaščite in reševanja, nalogah policije, gorskih in jamskih reševalcev ter gasilcev, pri opravljanju lovskočuvajske in ribiškočuvajske službe;

2. gospodarjenju z gozdovi, divjadjo in ribami;

3. opravljanju kmetijskih del;

4. opravljanju geodetskih del;

5. opravljanju geoloških del;

6. urejanju vodotokov in hudourniških območij;

7. vzdrževanju in gradnji infrastrukturnih objektov;

8. pomoči pri reševanju v primeru naravnih in drugih nesreč;

9. pripravi in vzdrževanju vseh vrst smučarskih prog na zasneženi površini ter pri izvajanju nadzora na smučiščih.

(4) Izjeme iz prejšnjega odstavka, razen 8. točke, ne veljajo, če je kraj dogodka oziroma območje opravljanja dejavnosti ali posega v primerljivem času dostopno po javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet.

(5) Če v primeru iz prejšnjega odstavka dostop do objektov ni mogoč po javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, je treba za dostop uporabiti nekategorizirane ceste.

(6) V zavarovanih območjih in na gozdnih cestah je prepovedana uporaba vozil na motorni pogon za testne, športne, tekmovalne in reklamne vožnje ter njim podobne oblike uporabe.

(7) Z zakonom ali podzakonskim predpisom se lahko določi strožji režim vožnje z vozili na motorni pogon na območjih, varovanih v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine in varstva gozdov.

24. b člen

(vožnja v gozdnem prostoru)

(1) Ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena je v gozdnem prostoru na gozdnih cestah dovoljeno voziti, ustaviti, parkirati in voziti se v skupini z vozili na motorni pogon, razen z vozili na gosenicah.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je na gozdnih cestah dovoljeno voziti, ustaviti in parkirati tudi vozila na motorni pogon na gosenicah, vendar le na gozdnem cestnem omrežju, ki ga določi lokalna skupnost s splošnim aktom, če to ne ogroža ekosistemov, naravnih vrednot ali krajine.

(3) Lokalna skupnost mora pred sprejemom splošnega akta iz prejšnjega odstavka pridobiti soglasje Zavoda Republike Slovenije z varstvo narave in Zavoda za gozdove Slovenije.

(4) Lokalna skupnost mora ustrezno označiti gozdne ceste na katerih je dovoljeno voziti, ustaviti in parkirati vozila na motorni pogon na gosenicah.

24. c člen

(evidenca in označitev)

Vozila na motorni pogon, ki niso registrirana v skladu s predpisi o motornih vozilih, ker niso namenjena vožnji po cestah (motorne sani, štirikolesniki, motokros.. in druga), morajo biti vpisana v evidenco vozil na motorni pogon in vidno označena. Za vpis v evidenco in označitev se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo registracijo in označitev motornih vozil. Za vpis v evidenco so pristojni upravni organi, določeni s predpisi, ki urejajo registracijo in označitev motornih vozil.

24.č člen

(prepoved vožnje s kolesi v naravnem okolju)

(1) V naravnem okolju je prepovedano voziti, ustaviti ali organizirati vožnje s kolesi. Kolo je enosledno ali dvosledno vozilo, ki ga poganja voznik z lastno močjo.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je dovoljena ustavitev koles v pasu 5 m izven vozišča, če je ustavljanje ali parkiranje v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa in če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča.

(3) Z zakonom ali podzakonskim predpisom se lahko določi strožji režim vožnje s kolesi na območjih, varovanih v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine in varstva gozdov.

24.d člen

(vožnja s kolesi v gozdnem prostoru)

(1) Ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena je v gozdnem prostoru dovoljeno voziti, ustaviti ter organizirati vožnje in tekmovanja s kolesi, vendar le na gozdnih cestah.

(2) V gozdnem prostoru je dovoljeno voziti in ustaviti s kolesi tudi na označenih gozdnih vlakah in drugih označenih poteh na območjih, določenih v prostorskem delu gozdnogospodarskega in lovskega upravljavskega načrta območja.

(3) Poti iz prejšnjega odstavka in pogoje njihove rabe sporazumno določijo in v skladu s predpisi o gozdnih prometnicah označijo lastniki, Zavod za gozdove Slovenije in lokalna skupnost.

(4) Izven gozdnega prostora je dovoljena vožnja, ustavitev ter organiziranje voženj in tekmovanj s kolesom tudi po nekategoriziranih cestah.

24.e člen

(vožnja s kolesi po planinskih poteh)

Vožnja, ustavitev in organiziranje vožnje s kolesom po planinskih poteh je dovoljena le po planinski poti, ki jo določi ministrstvo, pristojno za šport, na predlog skrbnika planinske poti in po predhodnem soglasju Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in poteka v skladu s predpisi, ki urejajo planinske poti in tem zakonom.

24.f člen

(prepoved publiciranja, dajanja na trg in oglaševanja)

Prepovedano je izdajanje knjig, vodnikov in drugih tiskanih publikacij o ravnanjih in dejavnostih, ki so prepovedane na podlagi prejšnjih dveh členov, dajanje na trg in oglaševanje teh publikacij ter oglaševanje prepovedanih ravnanj.«.

5. člen

V 37. členu se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:

»(6) Podatki o naravnih vrednotah iz prvega in drugega odstavka tega člena se v registru lahko spremenijo, če se s spremembo podatek dopolni ali se odpravi napaka.«.

Dosedanji šesti, ki postane novi sedmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:

»(7) Minister predpiše podrobnejše podatke, ki se vodijo o naravnih vrednotah, način vodenja in upravljanja registra ter podrobno določi primere in pogoje pod katerimi so spremembe podatkov o naravnih vrednotah dopustne.«.

6. člen

Za 46. členom se doda novi 46. a člen, ki se glasi:

»46.a člen

(dogovor o izvajanju ukrepov varstva naravnih vrednot državnega pomena s strani lokalne skupnosti)

(1) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena se lahko ena ali več lokalnih skupnosti in država dogovorijo, da ena ali več lokalnih skupnosti izvedejo ukrep varstva za naravno vrednoto državnega pomena, ki se nahaja na njihovem območju.

(2) Če lokalna skupnost sprejme kot ukrep varstva na podlagi prejšnjega odstavka akt o zavarovanju, se ta akt glede pravnih posledic, ki jih vzpostavlja, obravnava kot akt o zavarovanju naravne vrednote državnega pomena.

(3) Pobudo za sklenitev dogovora iz prejšnjega odstavka lahko poda ministrstvo ali ena ali več lokalnih skupnosti, na katerih območju se nahaja naravna vrednota državnega pomena.

(4) Ministrstvo in zainteresirane lokalne skupnosti sklenejo dogovor iz prvega odstavka tega člena v pisni obliki.

(5) Dogovor iz prvega odstavka tega člena vsebuje zlasti:

– navedbo naravne vrednote državnega pomena, za katero je organizacija, pristojna za ohranjanje narave, podala predlog za izvedbo ukrepa;

– vrsto ukrepa, ki naj se izvede;

– obveznosti poročanja lokalne skupnosti o izvajanju ukrepa.

(6) Lokalna skupnost letno poroča organizaciji, pristojni za ohranjanje narave, o izvajanju ukrepa varstva naravne vrednote državnega pomena.

(7) Organizacija, pristojna za ohranjanje narave, v okviru strokovnega nadzora ugotavlja strokovno ustreznost in učinkovitost izvajanja ukrepa glede na namen in cilje varstva.«.

7. člen

V prvem odstavku 48. členu se besedilo »na podlagi javnega razpisa« nadomesti z besedilom, ki se glasi: » ugotovitve, da se varstvo naravne vrednote lahko zagotovi s skrbništvom naravne vrednote«.

V drugem odstavku se besedilo »razpisne pogoje« nadomesti z besedilom, ki se glasi: »pogoje o usposobljenosti« .

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(3) Ministrstvo ali pristojni organ lokalne skupnosti objavi na spletni strani ali na drug ustrezen način namero o sklenitvi pogodbe o skrbništvu, ki mora vsebovati najmanj: naravno vrednoto oziroma zemljišče na zavarovanem območju, ki je predmet skrbništva, pogoje o usposobljenosti za opravljanje skrbništva in naloge skrbništva.«.

Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4) Pogodba o skrbništvu se sklene najmanj v vsebini iz drugega odstavka prejšnjega člena.«.

8. člen

V 50. členu se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:

»(7) Akt o začasnem zavarovanju se sprejme na način in v primerih, določenih v prejšnjih odstavkih, tudi za ohranitev naravne vrednote državnega ali lokalnega pomena.«.

9. člen

V 52. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena ministrstvo sprejme odločitev o obnovitvi naravne vrednote državnega pomena, za katero ni potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in naloži izvedbo obnovitve upravljavcu zavarovanega območja ali organizaciji, pristojni za ohranjanje narave z letnim programom dela.«.

Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5) Določbe tega člena se ne uporabljajo za primere čiščenja onesnaženih podzemnih jam in drugih naravnih vrednot.«.

10. člen

Za 58.a členom se doda novi 58.b člen, ki se glasi:

»58.b člen

(pooblastilo ministrstvu)

(1) Seznanitev javnosti z osnutkom akta o zavarovanju naravne vrednote državnega pomena iz 57., 58. in 58.a člena izvede ministrstvo, ki tudi določi besedilo osnutka akta o zavarovanju.

(2) Seznanitev javnosti z osnutkom akta o zavarovanju naravne vrednote lokalnega pomena iz 57., 58. in 58.a člena izvedejo lokalne skupnosti v skladu s svojimi splošnimi akti.«.

11. člen

V 72. členu se v prvem odstavku beseda »okameneli« nadomesti z besedo »okamneli«.

V četrtem odstavku se črtajo besede »za namene in«.

12. člen

73. in 74. člen se spremenita tako, da se glasita:

»73. člen

(varstvo)

(1) Minerale in fosile je dovoljeno odvzeti iz narave tako, da se pri odvzemu minerali in fosili ne poškodujejo oziroma uničijo.

(2) Minerale in fosile na nahajališčih, ki so določena za naravno vrednoto s predpisom iz šestega odstavka 37. člena tega zakona, je dovoljeno odvzeti iz narave, če gre za mineral ali fosil, ki se prosto nahaja v naravi kot izoliran kos kamnine ali sedimenta, in se iz narave lahko odvzame prostoročno, brez posegov kot so izkopavanje, lomljenje, odbijanje, vrtanje, drobljenje, miniranje ali drugačno fizično poseganje v kamnino in za njihov odvzem iz narave ne veljajo druge prepovedi.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko ministrstvo izjemoma dovoli odvzem mineralov in fosilov iz narave na način iz prejšnjega odstavka, zaradi raziskovanih, izobraževalnih ali razstavnih namenov.

(4) Minerale in fosile na nahajališčih, ki so zavarovana na podlagi 49. in 53. člena tega zakona, je prepovedano odvzemati iz narave razen, če je z aktom o zavarovanju določeno drugače.

(5) Minerali in fosili, odvzeti iz narave, ki so kot posamezna premičnina ali zbirka vpisani v register kulturne dediščine, se varujejo na podlagi predpisov, ki urejajo varstvo kulturne dediščine.

74. člen

(najdbe mineralov in fosilov)

(1) Fizična ali pravna oseba, ki izvaja poseg ali dejavnost, med katero je prišlo do najdbe minerala ali fosila, mora začasno ustaviti dela in o najdbi takoj obvestiti organizacijo, pristojno za ohranjanje narave.

(2) Organizacija, pristojna za ohranjanje narave, mora najkasneje v roku sedmih dni po prejemu obvestila izdati varstvene usmeritve za nadaljnja ravnanja. Če varstvene usmeritve niso izdane v roku sedmih dni, se dela lahko nadaljujejo.

(3) Varstvene usmeritve iz prejšnjega odstavka vsebujejo napotila za ureditev ali zaščito nahajališča, če je nahajališče možno ohraniti, če pa nahajališča ni mogoče ohraniti vsebujejo napotila za strokoven odvzem mineralov ali fosilov z nahajališča in oddajo v hrambo strokovno usposobljeni organizaciji ter morebitno obveznost zagotovitve strokovnega nadzora za čas ureditve, zaščite ali odvzema in za čas nadaljevanja del.

(4) Fizična ali pravna oseba, ki je odgovorna za izvedbo posega ali dejavnosti, mora zagotoviti izvedbo varstvenih usmeritev iz prejšnjega odstavka in lahko nadaljuje delo, ko organizacija, pristojna za ohranjanje narave, ugotovi, da so varstvene usmeritve ustrezno izvedene.«.

13. člen

75. do 79. člen se črtajo.

14. člen

Za 85. členom se doda nov 85.a člen, ki se glasi:

»85.a člen

(1) Ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena lahko ministrstvo dovoli:

1. menjavo zemljišča, ki je v lasti države, na območju naravne vrednote za drugo zemljišče na območju te ali druge naravne vrednote, ki je v lasti fizične ali pravne osebe, zaradi pridobitve zemljišča, ki je za varstvo naravnih vrednot pomembnejše,

2. prodajo objekta s pripadajočim zemljiščem, ki je v lasti države na območju naravne vrednote, in ne služi za namene varstva naravne vrednote, s tem, da se polovica dobljene kupnine nameni za pridobitev zemljišč na območjih naravnih vrednot ali na zavarovanih območjih v last države.
(2) Dovoljenje ministrstva v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka ni potrebno, če se prodaja izvede na podlagi programa, načrta oziroma drugega akta, ki ga sprejme oziroma potrdi vlada, in če s tem predhodno soglaša ministrstvo.«.

15. člen

Za 93. členom se doda nov 93.a člen, ki se glasi:

»93.a člen

(vodenje evidence)

(1) Zaradi odločanja in izvajanja drugih pristojnosti glede odškodnin po zavarovanih živalskih vrstah vodi ministrstvo evidenco o oškodovancih, izvedenih zaščitah in ukrepih ter sklenjenih sporazumih o odškodninah (v nadaljnjem besedilu: evidenca).

(2) Evidenca vsebuje najmanj ime in priimek oškodovanca, davčno številko, EMŠO ter naslov stalnega prebivališča oškodovanca, ime in priimek pooblaščenca, podatke o škodnem dogodku, povzročitelju, vrsti premoženja na katerem je nastala škoda in višini škode ter vrstah izvedene zaščite in ukrepov

(3) Evidenca se vodi v elektronski obliki.

(4) Evidenca se lahko uporablja za namene reševanja odškodninskih zahtevkov, sprejemanja in izvajanja ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju in drugih s tem povezanih aktivnosti ministrstva.

(5) Minister predpiše podrobnejšo vsebino in način vodenja evidence

(6) Podatki v evidenci se hranijo trajno.«.

16. člen

V 101.a členu se za prvim odstavkom doda novi drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Če se v postopku preverjanja planov ugotovi, da je presojo sprejemljivosti na podlagi tega zakona treba izvesti, vendar se celovita presoja vplivov plana ne bo izvedla iz razlogov, določenih v zakonu, ki ureja varstvo okolja, se presoja sprejemljivosti izvede v samostojnem postopku z uporabo določb, ki urejajo postopek celovite presoje vplivov na okolje.«.

Dosedanji drugi do šesti odstavek postanejo novi tretji do sedmi odstavek.

17. člen

V prvem odstavku 104. člena se besedilo »se opravljajo na podlagi dovoljenja« nadomesti z besedilom, ki se glasi: »se opravljajo na podlagi in v skladu s pravnomočnim dovoljenjem«.

18. člen

V prvem odstavku 105. člena se za besedami »naravovarstvene pogoje in« doda beseda »pravnomočno«; na koncu stavka se pika nadomesti z vejico in doda besedilo, ki se glasi:«pri čemer se postopek za izdajo naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja ne uvede, če se vloga nanaša na zemljišče, za katerega v prostorskem aktu ni določena namenska raba, ki dopušča gradnjo objekta, na katerega se nanaša vloga.«.

V tretjem odstavku se črta besedilo, ki se glasi: »iz prvega odstavka tega člena«

V četrtem odstavku se za besedo »ministrstvo« doda besedilo », pri čemer naravovarstveni pogoji prenehajo veljati, če v enem letu po njihovi izdaji ni podana vloga za pridobitev naravovarstvenega soglasja, naravovarstveno soglasje pa preneha veljati, če se poseg, zaradi katerega je bilo soglasje izdano, ne začne izvajati v roku dveh let po njegovi pravnomočnosti. Če je za poseg v naravo treba pridobiti gradbeno dovoljenje po predpisih o graditvi objektov, naravovarstveno soglasje preneha veljati, če gradbeno dovoljenje ni izdano v dveh letih po njegovi pravnomočnosti.«.

Za četrtim se dodajo novi peti do sedmi odstavek, ki se glasijo:

»(5) Ministrstvo lahko izda tudi naravovarstveno soglasje s pogoji, v kolikor se le-ti ne nanašajo na samo gradnjo objekta, temveč jim mora nosilec nameravanega posega upoštevati v nadaljnji rabi objekta, da bi preprečil, zmanjšal ali odstranil škodljive vplive na naravo. Ministrstvo lahko izda naravovarstveno soglasje s pogoji tudi, v kolikor pogoji niso predmet projektne dokumentacije, jih pa mora nosilec nameravanega posega upoštevati v času gradnje. Pogoji se določijo na podlagi predpisov na področju ohranjanja narave.

(6) Če je naravovarstveno soglasje razveljavljeno v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek, preneha veljati tudi gradbeno dovoljenje, zaradi katerega je bilo to soglasje pridobljeno.

(7) Če je za gradnjo objekta iz prvega odstavka tega člena predpisan postopek presoje vplivov na okolje, se v njegovem okviru opravi presoja vplivov posega in določijo pogoji za gradnjo objekta, naravovarstveno soglasje pa se nadomesti z okoljevarstvenim soglasjem.«.

19. člen

Osmi odstavek 105.a člena se spremeni tako, da se glasi:

»Če je gradnja objekta pogojena z izvedbo omilitvenih ukrepov, se način izvedbe omilitvenih ukrepov in drugi pogoji za gradnjo objekta in opravljanje dejavnosti zaradi katere je objekt zgrajen določijo v naravovarstvenih pogojih, pri čemer lahko v primerih iz petega odstavka prejšnjega člena ministrstvo izda tudi naravovarstveno soglasje s pogoji.«.

20. člen

V prvem odstavku 117. člena se na koncu 11. točke pred vejico doda besedilo, ki se glasi: »tako da spremlja pripravo načrta upravljanja, preverja njegovo skladnost s cilji in nameni zavarovanja in poda končno strokovno mnenje o sprejemljivosti načrta upravljanja«.

V drugem odstavku se v 5. točki besedilo »nad izvajanjem naravovarstvenih nalog« nadomesti z besedilom, ki se glasi: »na področju ohranjanja narave«.

Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Strokovni nadzor iz 5. točke prejšnjega člena vključuje zlasti:

– sodelovanje predstavnikov organizacije, pristojne za ohranjanje narave, v strokovnih svetih upravljavcev zavarovanih območij, če upravlja z zavarovanim območjem javni zavod, oziroma na drugačen način, ki mora biti določen v aktu o zavarovanju, če je za upravljanje zavarovanega območja podeljena koncesija ali če upravlja z zavarovanim območjem ustanovitelj neposredno;

– izvajanje strokovnega nadzora pri izvajanju posegov v naravo, kjer se pričakuje odkritje naravnih vrednot;

– izvajanje strokovnega nadzora pri izvajanju posegov v naravo na podlagi naravovarstvenega ali okoljevarstvenega soglasja, kjer je treba izvesti omilitvene ali izravnalne ukrepe;

– izvajanje strokovnega nadzora pri upravljanju zavarovanih območij;

– nadzor nad uporabo strokovnih metod in postopkov pri izvajanju naravovarstvenih nalog.«

Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta novi četrti in peti odstavek.

21. člen

120. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Organi zavoda so svet zavoda, direktor in strokovni svet zavoda.«.

22. člen

V 121. členu se črta tretji odstavek.

Dosedanji četrti odstavek postane nov tretji odstavek.

23. člen

V 122. členu se na koncu stavka pred piko doda besedilo, ki se glasi: »ter vodi strokovno delo zavoda in odgovarja za strokovnost dela zavoda«.

24. člen

V drugem odstavku 123. člena se besedi »strokovni vodja« nadomestita z besedilom »predsednik strokovnega sveta, ki ga izmed sebe izvolijo člani strokovnega sveta zavoda.«.

25. člen

124. člen se črta.

26. člen

Drugi odstavek 128. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(2) Zavod vsako leto pripravi letni program dela in poročilo o izvajanju letnega programa dela za preteklo leto ter ju predloži ministrstvu v potrditev.«.

27. člen

Drugi in tretji odstavek 130. člena se spremenita tako, da se glasita:

»(2) Z zavarovanim območjem lahko upravlja javni zavod ali se za upravljanje podeli koncesija ali pa ga upravlja ustanovitelj neposredno.

(3) Ustanovitelj upravlja z zavarovanim območjem neposredno tako, da ustanovi režijski obrat na podlagi določb, ki urejajo režijske obrate iz zakona, ki ureja gospodarske javne službe.«.

Dodata se nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:

»(6) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se z aktom o zavarovanju lahko določi, da zavarovano območje nima posebnega upravljavca.

(7) V primerih iz prejšnjega odstavka za doseganje varstvenih ciljev in namenov zavarovanja:

– skrbi organizacija, pristojna za ohranjanje narave, ki izvaja v ta namen naloge in pooblastila iz 117. člena tega zakona ter posamične naloge ali pooblastila iz drugega in tretjega odstavka 133. člena tega zakona, ki se določijo v aktu o zavarovanju;

– skrbi ministrstvo, ki v ta namen sklepa pogodbe o varstvu naravnih vrednot iz 47. člena tega zakona in pogodbe o skrbništvu naravnih vrednot iz 48. člena tega zakona ter druge posamične naloge ali pooblastila iz drugega in tretjega odstavka 133. člena tega zakona, ki se določijo v aktu o zavarovanju.«.

28. člen

V 131. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4) Če upravlja en javni zavod več zavarovanih območij se v aktu o ustanovitvi javnega zavoda sestava in delovanje sveta javnega zavoda določita tako, da lahko svet javnega zavoda zaseda v različnih sestavah glede na zavarovano območje o katerem odloča, da imajo lokalne skupnosti lahko največ eno tretjino svoji predstavnikov v svetu javnega zavoda, pri čemer soodločajo predstavniki lokalnih skupnosti samo o stvareh, ki so povezane z upravljanjem zavarovanega območja, ki se nahaja na njihovem območju.«.

29. člen

V drugem odstavku 133. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:

»2. sprejema letni program dela na podlagi načrta upravljanja in poročilo o izvajanju letnega programa dela za preteklo leto ter opravlja oziroma skrbi za opravljanje v načrtu določenih nalog;«.

V 4. točki se za besedo »narave« postavi vejica in dodajo besede »biotske raznovrstnosti«.

Za 4. točko se doda nova 5. točka, ki se glasi:

»5. sodeluje pri izvajanju in izvaja ukrepe varstva sestavin biotske raznovrstnosti na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih v zavarovanem območju in izven njega, če so območno povezani z zavarovanim območjem;«.

Dosedanja 5. do 16. točka postanejo nove 6. do 17. točka.

Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Letni program dela na podlagi načrta upravljanja in poročilo o izvajanju letnega programa dela za preteklo leto upravljavec predloži ministrstvu v potrditev.«.

Dosedanja tretji in četrti postaneta četrti in peti odstavek.

30. člen

V prvem odstavku 151. člena se na koncu stavka pred piko doda besedilo, ki se glasi »ter gozdarski in kmetijski inšpektorji ter policija in carina, če se določbe nanašajo na ureditev vožnje z vozili v naravnem okolju«.

31. člen

V prvem odstavku 152. člena se v napovednem stavku besedilo »v zvezi z uvozom, izvozom in tranzitom rastlin in živali ter drugega blaga na podlagi tega zakona« črta.

V 1., 2. in 3. točki se besedi »ali odvzem« črtata.

4. točka se spremeni tako, da se glasi:

»4. uvede postopek zaradi prekrška.«.

V tretjem odstavku se besedi »oziroma odvzete« črtata.

32. člen

V prvem odstavku 153. člena se v 1. točki za besedami »na stroške povzročitelja« vejica nadomesti z besedo »in«.

V 2. točki se pred podpičjem doda besedilo, ki se glasi: »ter v nasprotju z naravovarstvenimi pogoji iz osmega odstavka 105.a člena, ki se nanašajo na izvajanje gradnje objekta in na opravljanje dejavnosti zaradi katere je objekt zgrajen.«.

3. točka se spremeni tako, da se glasi:

»3. odrediti prepoved izvajanja posega ali dejavnosti, če se poseg oziroma dejavnost izvaja brez pravnomočnega naravovarstvenega soglasja ali pravnomočnega dovoljenja za poseg v naravo oziroma v nasprotju s pravnomočnim naravovarstvenim soglasjem ali pravnomočnim dovoljenjem za poseg v naravo, oziroma v nasprotju z naravovarstvenimi pogoji, na podlagi katerih je bilo izdano naravovarstveno soglasje;«.

Za 7. točko se doda nova 8. točka, ki se glasi:

»8. v naravnem okolju in v zavarovanih območjih ustaviti vozilo na motorni pogon ali kolo, ki vozi v nasprotju z določbami tega zakona;«.

Dosedanja 8. točka postane nova 9. točka.

Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5) Pri izvajanju pooblastila iz 8. točke prvega odstavka tega člena in dvanajstega odstavka 155. člena tega zakona se smiselno uporabljajo znaki, s katerimi policisti ustavljajo vozila v cestnem prometu.«.

33. člen

Za 153. členom se doda nov 153.a člen, ki se glasi:

»153.a člen

(zaseg vozila na motorni pogon)

(1) Policist, naravovarstveni nadzornik, carinik ali inšpektor iz prvega odstavka 151. člena tega zakona, ki je pristojen za nadzor ureditve vožnje v naravnem okolju, zaseže vozniku vozilo na motorni pogon, s katerim je bil zaloten pri storitvi prekrška iz 8. točke 161. člena tega zakona:

1. če je vozilo na motorni pogon vozil izven nekategoriziranih cest nad zgornjo gozdno mejo ali na zavarovanem območju,

2. če je bil kot voznik vozila na motorni pogon v naravnem okolju v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za prekršek.

(2) Zaseženo motorno vozilo je treba takoj oddati sodišču, ki je pristojno za postopek o prekršku.

(3) Ob zasegu registriranega vozila se odvzame registrske tablice vozila in se jih pošlje upravni enoti, kjer ima lastnik vozila prebivališče ali sedež. Upravna enota podatek o zasegu vozila vnese v evidenco registriranih vozil, ob vrnitvi vozila lastniku pa ta vpis izbriše.«.

34. člen

V 155. členu se osmi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(8) Naravovarstveni nadzornik pri opravljanju nalog neposrednega nadzora samostojno vodi postopek in odloča o prekrških v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.«.

Za osmim odstavkom se dodajo novi deveti do dvanajsti odstavek, ki se glasijo:

»(9) Če naravovarstveni nadzornik pri izvajanju neposrednega nadzora po tem zakonu naleti na fizični odpor ali če tak odpor lahko utemeljeno pričakuje, lahko zahteva pomoč policije.

(10) Izjave naravovarstvenih in prostovoljnih nadzornikov in materialni dokazi, ki jih zberejo glede dejanj, na podlagi katerih se ukrepa v inšpekcijskem postopku, se v postopku inšpekcijskega nadzora lahko štejejo za dokaz, pridobljen skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, če je za vodenje inšpekcijskega postopka to potrebno.

(11) Naravovarstveni nadzorniki so dolžni ob vsakem času preprečevati prekrške po tem zakonu in po predpisih, izdanih na njegovi podlagi, ter ukrepati in uporabiti z zakonom določena pooblastila, če grozi nevarnost uničenja ali poškodovanja naravne vrednote, sestavin biotske raznovrstnosti ali zavarovanih območij ali njihovih delov.

(12) Naravovarstveni nadzornik ima pri izvajanju nadzora vožnje v naravnem okolju in v zavarovanih območjih pooblastilo ustaviti vozilo na motorni pogon ali kolo, ki vozi v nasprotju z določbami tega zakona.«.

35. člen

V 156. členu se za tretjim odstavkom dodajo novi četrti do šesti odstavek, ki se glasijo:

»(4) Osebe iz prejšnjih treh odstavkov so prekrškovni organ, katerega pooblaščene osebe vodijo in odločajo v postopku o prekrških po 160., 161. In 161.a členu tega zakona.

(5) Če osebe iz prvega do tretjega odstavka tega člena pri izvajanju neposrednega nadzora ugotovijo, da so kršene določbe tega zakona, ki presegajo pristojnosti naravovarstvenega nadzornika, imajo pravico in dolžnost, da predlagajo pristojnemu inšpektorju ukrepanje.

(6) V zavarovanih območjih, ki jih ustanovi lokalna skupnost, zagotavljajo neposredni nadzor poleg upravljavcev zavarovanih območij tudi občinske inšpekcijske in redarske službe.«.

Dosedanji četrti in peti odstavek postaneta nova sedmi in osmi odstavek.

36. člen

160. in 161. člen se spremenita tako, da se glasita:

»160. člen

(prekrški)

(1) Z globo od 15.000 do 200.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba:

1. če iztrebi rastlinsko ali živalsko vrsto (prvi odstavek 14. člena);

2. če zniža število rastlin ali živali posameznih populacij, zoža njihove habitate ali poslabša življenjske razmere do take mere, da postane vrsta ogrožena (drugi odstavek 14. člena);

3. če namerno, brez opravičljivega razloga uniči ali poškoduje habitate populacij rastlinskih ali živalskih vrst (četrti odstavek 14. člena);

4. če posega v naravo v nasprotju s predpisanim načinom in pogoji (drugi odstavek 15. člena);

5. če ne rabi rastlin ali živali v skladu s predpisanimi pogoji (drugi odstavek 16. člena);

6. če rabi rastline ali živali, ki jih je prepovedano rabiti, ali jih rabi v nasprotju s predpisano omejitvijo rabe (tretji odstavek 16. člena);

7. če naseli rastline ali živali tujerodnih vrst brez dovoljenja (drugi in tretji odstavek 17. člena);

8. če goji živali domorodnih ali tujerodnih vrst brez dovoljenja (prvi odstavek 21. člena);

9. če organizira vožnjo z vozili na motorni pogon v naravnem okolju (prvi odstavek 24.a člena)

10. če ravna v nasprotju z varstvenim režimom, ki ga za rastlinske ali živalske vrste, ki so varovane na podlagi ratificiranih mednarodnih pogodb, predpiše vlada (prvi odstavek 26. člena);

11. če ravna v nasprotju s predpisanimi smernicami za ohranitev ugodnega stanja vrste (tretji odstavek 26. člena);

12. če upravlja gensko banko brez pooblastila ministra (tretji odstavek 29. člena);

13. če ravna v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja pri odvzemu biološkega materiala iz narave ali z biološkim materialom v genskih bankah (šesti odstavek 29. člena);

14. če ravna v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja pri odvzemu genskega materiala iz narave (četrti odstavek 30. člena);

15. če ravna v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja, varstvenimi režimi ali razvojnimi usmeritvami za ohranitev ekološko pomembnih območij (peti odstavek 32. člena);

16. če ravna v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja, varstvenimi režimi ali razvojnimi usmeritvami za ohranitev posebnih varstvenih območij (tretji odstavek 33. člena);

17. če ravna z naravno vrednoto v nasprotju s predpisanimi varstvenimi ali razvojnimi usmeritvami (tretji odstavek 37. člena);

18. če ravna z naravno vrednoto tako, da ogrozi njen obstoj (drugi odstavek 40. člena);

19. če uredi naravno vrednoto za ogledovanje in obiskovanje brez dovoljenja (prvi odstavek 42. člena);

20. če brez koncesije rabi naravno vrednoto (prvi odstavek 43. člena);

21. če ravna v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja, varstvenimi režimi ali razvojnimi usmeritvami zavarovane naravne vrednote (drugi odstavek 49. člena);

22. če ravna v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja ali varstvenimi režimi začasno zavarovane naravne vrednote (tretji odstavek 50. člena);

23. če ravna v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja in varstvenimi režimi na zavarovanem območju (prvi odstavek 53. člena);

24. če izvaja posege in dejavnosti v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja ali z načrtom upravljanja (prvi odstavek 54. člena);

25. če ravna v nasprotju s predpisanim varstvenim režimom za ogrožene rastlinske ali živalske vrste (prvi odstavek 81. člena);

26. če izvaja poseg v naravo brez predpisanega dovoljenja (prvi odstavek 104. člena);

27. če izvaja poseg v naravo v nasprotju z dovoljenjem za poseg v naravo (prvi odstavek 104. člena);

28. če izvaja poseg v prostor v nasprotju z naravovarstvenimi pogoji ali z naravovarstvenim soglasjem (prvi odstavek 105. člena);

29. če izvaja poseg v prostor za katerega ni pridobil naravovarstvenega soglasja (prvi odstavek 105. člena).

(2) Z globo od 15.000 do 100.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3) Z globo od 4.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba v državnem organu ali odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti.

(4) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tudi posameznik.

(5) Naravovarstveni nadzornik, pristojni inšpektor, carinik ali policist lahko v okviru pristojnosti za nadzor tega zakona pred podajo predloga za uvedbo postopka o prekršku zasežejo oziroma odvzamejo predmete, ki so uporabljeni za prekršek ali namenjeni za prekršek ali so nastali s prekrškom.

(6) Naravne vrednote, ki jih posameznik pridobi s storitvijo prekrška, se zasežejo in vrnejo lastniku ali upravljavcu zavarovanega območja.

161. člen

(prekrški)

(1) Z globo od 10.000 do 150.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba:

1. če namerno, brez opravičljivega razloga ubije, poškoduje ali vznemiri rastline ali živali (tretji odstavek 14. člena);

2. če ne obvesti ministrstva o nameravani doselitvi rastlin ali živali tujerodnih vrst (drugi odstavek 18. člena);

3. če doseli rastline ali živali tujerodnih vrst, ki jih je prepovedano doseliti (četrti odstavek 18. člena);

4. če zadržuje živali domorodnih ali tujerodnih vrst v ujetništvu v neustreznih bivalnih razmerah in brez ustrezne oskrbe (prvi odstavek 19. člena);

5. če zadržuje živali domorodnih ali tujerodnih vrst v ujetništvu z namenom prikazovanja javnosti brez dovoljenja (prvi dostavek 20. člena);

6. če trgovec z živalmi ne zagotovi predpisanih bivalnih razmer in ustrezne oskrbe ali ne vodi predpisanih evidenc (prvi odstavek 23. člena);

7. če ravna v nasprotju z obveznimi pravili varstva rastlinskih in živalskih vrst, ki jih predpiše vlada (24. člen);

8. če vozi, ustavi ali parkira vozilo na motorni pogon v naravnem okolju in vozilo ne stoji ali ni parkirano v 5m pasu izven vozišča (prvi odstavek 24.a člena);

9. če je kraj dogodka oziroma območje opravljanja dejavnosti ali posega v primerljivem času dostopno po javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, pa se vozi, ustavi ali parkira, in ne gre za pomoč pri reševanju v primeru naravnih in drugih nesreč (četrti odstavek 24.a člena);

10. če je kraj dogodka oziroma območje opravljanja dejavnosti ali posega v primerljivem času dosegljivo po nekategoriziranih cestah, pa se vozi, ustavi ali parkira, in ne gre za pomoč pri reševanju v primeru naravnih in drugih nesreč (peti odstavek 24.a člena);

11. če v zavarovanih območjih ali na gozdnih cestah uporabi vozilo na motorni pogon za testne, športne, tekmovalne in reklamne vožnje ter njim podobne oblike uporabe (šesti odstavek 24.a člena);

12. če v gozdnem prostoru na gozdnih cestah vozi, ustavi ali parkira vozilo na motorni pogon na gosenicah (prvi odstevk 24.b člena);

13. če uporablja vozilo na motorni pogon, ki ni vpisano v edvidenco in ustrezno označeno (24.c člen);

14. če organizira vožnje so kolesi v naravnem okolju (prvi odstavek 24.č člena);

15. če izdaja tiskane publikacije o ravnanjih in dejavnostih, ki so prepovedane, ali jih daje v promet ali oglašuje te publikacije ali oglašuje prepovedana ravnanja (24.f člen);

16. če izvozi, uvozi ali poskuša uvoziti ali izvoziti rastline ali živali, njihove dele ali izdelke iz njih brez dovoljenja ministra (prvi odstavek 25. člena);

17. če izvaja ali poskuša izvajati tranzit rastlin ali živali, njihovih delov ali izdelkov iz njih brez dovoljenja ministra, če je dovoljenje predpisano (prvi odstavek 25. člena);

18. če ravna v nasprotju s predpisanimi smernicami za ohranitev ugodnega stanja habitatnih tipov (četrti odstavek 31. člena);

19. če ravna v nasprotju s predpisanimi smernicami za ohranitev biotske raznovrstnosti (peti odstavek 35. člena);

20. če ravna v nasprotju s predpisanimi načini in pogoji poseganja v naravo (drugi odstavek 36. člena);

21. če odvzame iz narave mineral ali fosil, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev za odvzem ali ga odvzame na način, ki je prepovedan (drugi odstavek 73. člena);

22. če brez dovoljenja odvzame mineral ali fosil na način, ki je prepovedan (tretji odstavek 73. člena);

23. če v nasprotju z aktom o zavarovanju odvzame iz narave mineral ali fosil, ki je zavarovan (četrti odstavek 73. člena);

24. če ne prijavi najdbe minerala ali fosila (prvi odstavek 74. člena);

25. če v zvezi z najdbo minerala ali fosila ne zagotovi izvedbo varstvenih usmeritev ali če nadaljuje delo brez ugotovitve, da so varstvene usmeritve ustrezno izvedene (četrti odstavek 74. člena);

26. če ravna v nasprotju s predpisanim varstvenim režimom za varstvo izjemnega osebka, populacije ali njihovega habitata (82. člen).

(2) Z globo od 10.000 do 75.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3) Z globo od 2.000 do 8.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba v državnem organu ali odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti.

(4) Z globo od 500 do 3.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tudi posameznik.

(5) Naravovarstveni nadzornik, pristojni inšpektor, carinik ali policist lahko v okviru pristojnosti za nadzor tega zakona pred podajo predloga za uvedbo postopka o prekršku zasežejo oziroma odvzamejo predmete, ki so uporabljeni za prekršek ali namenjeni za prekršek ali so nastali s prekrškom.

(6) Naravne vrednote, ki jih posameznik pridobi s storitvijo prekrška, se zasežejo in vrnejo lastniku ali upravljavcu zavarovanega območja.«.

37. člen

Za 161. členom se dodata nova 161.a in 16.b člen, ki se glasita:

»161.a člen

(lažji prekrški)

(1) Z globo od 100 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če:

1. vozi ali ustavi kolo v naravnem okolju (prvi odstavek 24.b člena);

2. vozi kolo v gozdnem prostoru na prepovedan način (24.d člen);

3. vozi kolo na planinski poti, ki ni določena za vožnjo s kolesom, ali vozi kolo na prepovedan način (24.e člen).

161.b člen

(izrekanje globe)

(1) Osebi, ki je storila prekršek iz 160. oziroma 161. člena tega zakona, se lahko po hitrem postopku izreče globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane mere globe, če je globa predpisana v razponu.

(2) Pri odločanju o višini globe iz prejšnjega odstavka se upoštevajo teža prekrška in njegove posledice.«.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

38. člen

Postopki po drugem odstavku 19. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – Zdru-1 in 8/10 – ZSKZ-B), začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se ustavijo.

39. člen

Vlada Republike Slovenije izda izvršilne predpise po tem zakonu v treh mesecih od uveljavitve tega zakona

Minister za kmetijstvo in okolje izda izvršilne predpise po tem zakonu v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

Zavod Republike Slovenije uskladi statut in druge splošne akte s tem zakonom v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

40. člen

Pravne posledice za že izdana dovoljenja za poseg v naravo po 104. členu Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – Zdru-1 in 8/10 – ZSKZ-B), določene s tem zakonom, začnejo veljati z dnem uveljavitve tega zakona.

Postopki izdaje dovoljenj za poseg v naravo, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo in dokončajo po tem zakonu.

Postopki po 105. In 105.a členu Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – Zdru-1 in 8/10 – ZSKZ-B), začeti pred uveljavitvijo tega zakona se nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona.

Pravne posledice za že izdane naravovarstvene pogoje in naravovarstvena soglasja po 105. In 105.a členu Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – Zdru-1 in 8/10 – ZSKZ-B), določene s tem zakonom, začnejo veljati z dnem uveljavitve tega zakona.

Pravne posledice razveljavitve naravovarstvenega soglasja po 105. In 105.a členu Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – Zdru-1 in 8/10 – ZSKZ-B), določene s tem zakonom, začnejo veljati z dnem uveljavitve tega zakona.

41. člen

Ne glede na določbi 25. člena tega zakona, s katero se spreminja drugi odstavek 128. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – Zdru-1 in 8/10 – ZSKZ-B) in drugega odstavka 28. člena tega zakona, s katero se dopolnjuje 133. člen Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – Zdru-1 in 8/10 – ZSKZ-B), Zavod Republike Slovenije za varstvo narave in upravljavci zavarovanih območij poročilo o izvajanju letnega programa dela za leto 2013 predložijo v soglasje ustanovitelju.

42. člen

Inšpekcijski postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo in dokončajo po tem zakonu.

43. člen

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

1. določbe šeste alinee drugega odstavka 10. člena ter tretjega in četrtega odstavka 40. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99- ZON, 67/02, 110/02-ZGO-1, 115/06, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13-ZDaNepr, in 112/13), v delu, ki se nanaša na vožnjo s kolesom brez motorja in

2. določbe 19. člena Zakona o planinskih poteh (Uradni list RS, št. 61/07) v delu, ki se nanaša na vožnjo z gorskimi kolesi, motornimi kolesi, kolesi s pomožnim motorjem in drugimi vozili.

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha uporabljati Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 16/95, 28/95, 56/99 – ZON in 35/01).

44. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.