Se bodo vetrnice vrtele samo zaradi ljudi, ki vidijo le dolarje?


tomaž ogrin

Tomaž Ogrin – svetovalec pri UO AAG

Civilna iniciativa za zaščito Senožeških brd je včeraj zvečer pripravila okroglo mizo, na kateri so različni strokovnjaki osvetlili gospodarsko in okoljsko škodo vetrnic na okolje, negativne vplive njihovih zvokov na ljudi in manj znana dejstva o delovanju vetrnic.

 

Okrogla miza, ki jo je pripravila Civilna iniciativa za zaščito Senožeških brd, je sinoči napolnila večnamenski prostor tamkajšnje podružnične osnovne šole

 

SENOŽEČE > Zbrane je najprej nagovoril domačin in eden izmed pobudnikov okrogle mizeDiego Loredan ter zagovornike vetrnih elektrarn vprašal, ali se zavedajo, da bodo z njihovo privolitvijo za veliko let uničili čudovita območja.

“Cena za to bo tistih par tisoč evrov, ki jih bodo dobili za odškodnino; s tem, da bodo plačali še dohodnino in dražjo elektriko.”

Izvoljene predstavnike ljudstva pa je pozval, naj moč in oblast, ki jo imajo, raje uporabijo za to, da bi ohranili obstoječe bogastvo.

Med posameznimi govorniki se je razvila živahna razprava domačinov. Med drugim jeJovo Ferfila menil, da bi denar, ki ga bodo porabniki električne energije namenili za subvencije delovanja vetrnih elektrarn in za dražjo elektriko, bolje dati ljudem za energetsko sanacijo stavb. “Tako bi porabili manj energije za ogrevanje, pa še delo bi dali domačim delavcem.”Nikola Vlahovič s Knežaka pa je spomnil na preteklost, ko so tako velike posege v prostor skrbno načrtovali več let, in tako bi morali delati tudi danes: z najboljšimi strokovnjaki, interdisciplinarno, tudi denimo z vključitvijo zdravnikov in psihologov.

Zvoki vetrnic delujejo na pljuča in prebavila

Ferdinand Deželak z Zavoda za varstvo pri delu iz Ljubljane je predstavil negativne učinke zvoka vetrnih elektrarn. Govoril je o nizkofrekvenčnem in o infra zvokih. “Vetrne elektrarne oddajajo različne vrste hrupa, amplitudno moduliran, slišni nizkofrekvenčni zvok, infra zvok, tonski impulzivni hrup in hrup, prisoten v nočnem času in drugih občutljivih obdobjih. Amplitudno-modulirani hrup je najbolj moteč, ker gre za zavijajoč hrup,” je povedal Deželak.

O nizkofrekvenčnem in infra zvokih, na katere je postala slovenska javnost pozorna šele v zadnjem času, pa je pojasnil: “Ti zvoki vetrnic imajo največ negativnih učinkov na človeške organe, ki vsebujejo zrak in pline, torej na pljuča, notranje uho, prebavila in druge. To pa zato, ker zvoki vetrnic vzpodbujajo nihanje zraka in plinov v teh organih.

Deželak je zatem naštel, da se zaradi teh učinkov lahko pojavljajo pri ljudeh razne težave: utripanje očes, težave z dihanjem, šumenje v ušesih (tinitus), motnje v ravnotežju, slabost.

Zaradi konstantnosti hrupa pa so ljudje izpostavljeni tudi kardiovaskularnim težavam, kot so povišan krvni tlak, pulz, tahikardija. “Nič manj ogrožujoče niso nevrovegatativne težave: vrtoglavica, razdražljivost, zmanjšana koncentracija in posledično delavna učinkovitost, splošno slabo počutje,” je še dodal Deželak.

Najhuje je, ker delujejo ponoči

Opozoril je še, da je ponoči zaradi hrupa, ki je še bolj izrazit, ker je tedaj atmosfera bolj stabilna in se hrup bolj širi, moten počitek, kar spet privede do številnih težav.

Deželak je posredno tudi zanikal navedbe zagovornikov vetrnic, češ da povzroča v Dolenji vasi več hrupa avtocesta kot vetrna elektrarna. “Vse ugotovitve kažejo, da je hrup vetrnic najbolj nadležen, če ga primerjamo s hrupom železnice, avtoceste ali letalskega prometa. Vetrnice sicer povzročajo isti nivo hrupa, a ker so njegovi toni impulzivni, modularni in v nočnem času, je najbolj moteč,” je povedal.

Če so vetrnice res koristne, naj jih tržijo domačini

Jovo Ferffila: “Če bi bili Senožejci enotni, bi se vetrnim elektrarnam lahko uprli. A se bojim, da se bodo vrtele – zaradi tistih med nami, ki ne vidijo narave, temveč samo dolarje!”

Ljubo Lah, arhitekt s Krasa, je v razmislek postavil nekaj vprašanj: “Najprej: ali je način sprejemanja odločitev v zvezi z umestitvijo vetrnih elektrarn ustrezen? Opažam namreč, da je formalno država zelo vpeta kot pobudnik in kot koordinator. Ta projekt celo presega občinske okvire, zato me zelo zanima, kako se bodo odločitve zgodile. Sprašujem se tudi o načinu participacije. Menim, da bi moral biti tisti, ki odloča o tem projektu, najprej zelo pripravljen, poučen, saj bo moral sprejeti odgovornost za svoje odločitve,” je dejal.

Poudaril je tudi, da obstajajo alternative vetrnim elektrarnam: “Nismo namreč še izkoristili možnosti, ki so usmerjene v prihranke z energijo.” In še: “Umestitev vetrnic na območje Senožeških brd je bolj usmerjena k prodaji energije. Čudi me, kako odgovorni razmišljajo o fotovoltaiki, ki je bolj primeren način pridobivanja obnovljivih virov energije. Bi prav rad vedel, kako država razmišlja o izkoriščanju sončne energije!”

Domačinom pa je predlagal, da če menijo, da so vetrnice koristne, naj ustanovijo svojo zadrugo in sami vlagajo v projekt ter ga tržijo. “Tako, kot je sedaj, pravzaprav ponujate prostor nekomu, ki ga bo izkoristil zase,” je menil Lah.

Vlada naj ustavi DPN!

Tomaž Ogrin z Inštituta Jožefa Stefana in član okoljske organizacije Alpe Adria Green (AAG) je predstavil gospodarsko in okoljsko škodo vetrnic: “Najprej bom kritičen do presojevalcev vplivov na okolje, ki bodo pripravljali poročilo za okoljevarstveno soglasje. Plačan presojevalec namreč ne bo nikoli podal negativnega mnenja, zato opozarjam, da tudi če bodo pripombe na poročilo, te ne bodo ničesar spremenile.”

Prisotne je seznanil, da je AAG vlado pozvalo, naj zaustavi postopek sprejemanja DPN za vetrni park Senožeška brda, a mu je odgovorila, da ga ne bodo.

“Jasno pa je, da se bodo na tak način, kakor ga država pelje pri VE Senožeška brda, torej z zasebnim investitorjem, državne subvencije pretočile v tujino, saj je proizvajalec opreme tuj. Zato bomo vlado in direktorat prijavili Računskemu sodišču. Namesto tega predlagamo, da država ta denar nameni obnovljivim virom energije, ki našim ljudem prinašajo dobrobit in zaslužek.”

Ker bi v tej investicij lahko šlo tudi za pranje denarja, razmišljajo, da bi jo prijavili komisiji za preprečevanje korupcije.

“Na vlado bomo še apelirali, naj v tej krizi odstotke škodljivih emisij zmanjšuje na druge načine. Ker je vlada sama sprejela pobudo za ta DPN, nosi največjo odgovornost. Opozorili jo bomo tudi, da po naši oceni pelje postopek sprejemanja DPN na hiter in nedemokratičen način. Ne nazadnje bomo apelirali tudi na investitorja, ne samo na ministrstvo, naj sami zaustavijo postopek, saj so sami zagotovili, da bodo upoštevali stališče ljudi; ki pa ste, vsaj doslej se je pokazalo, občutno proti vetrnicam,” je še dejal Ogrin.

Zakaj na gradi država, če se splača

Branko Ljubič, strokovnjak za elektro področje in energetiko, pa je nanizal prednosti in slabosti vetrnih elektrarn in dejal, da bo čas za obnovljive vire energije napočil, ko bo tehnologija toliko napredovala, da bomo s ceno blizu proizvodnji električne energije iz klasičnih virov in bodo negativni vplivi na okolje zmanjšani v toliki meri, da ne bomo ljudje čutili prizadetosti.

Opozoril je še, da bi v primeru vetrne elektrarne Senožeška brda sicer dobili delo domači projektant in nadzor, delno domači izvajalci gradbenih del, nekaj denarja pa lastniki parcel in Krajevna skupnost, “vendar je to manjši delež proti deležu, ki ga dobita proizvajalec opreme v tujini in investitor.” Zakaj ni investitor državno podjetje ali država, da bi bil donos za dobro nas vseh, če že moramo plačevati dražjo elektriko, se je vprašal.

“Energetska politika je tako urejena, da ne podpira gradnje manjših VE, kar je velika škoda. Trenutno se splača graditi le velike VE. Toda tudi manjše elektrarne so doživele velik napredek in jih v tujini vse pogosteje srečamo. Te so manj moteče za okolje in prinašajo manj negativnih vplivov,” je še dejal Ljubič.

Naravovarstvenik Tomaž Zorman iz Parka Škocjanske jame pa je opozoril, da bi z vetrno elektrarno uničili naravo, ki kot blagovna znamka lahko daje več delovnih mest in dohodka.“Prostora, čiste vode in zraka je na Krasu vse manj in zato so te stvari čedalje bolj pomembne,” je dejal in se vprašal, zakaj je politika v službi kapitala in ne ljudi.

LEA KALC FURLANIČ

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.