Kraške občine skrbijo vodni viri, uničeni zidovi in kmetijska zemlja


V začetku meseca je Agencija republike Slovenije za okolje (Arso) zaključila enomesečno razgrnitev poročila o vplivih na okolje in osnutka okoljevarstvenega soglasja za plinovod M6 Ajdovščina-Osp. Na oboje je prejela precej pripomb občin, agrarne skupnosti, posameznikov in okoljske organizacije Alpe Adria Green (AAG), ki je vložila tudi zahtevo za stranko v postopku.

V Agrarni skupnosti vasi Merče in Plešivica poudarjajo, da osnutek okoljevarstvenega soglasja za plinovod ne navaja, kako bodo člani AS, ki že stoletja skrbijo za ohranjanje kraške krajine, nadzirali vrnitev območja posega v prejšnje stanje in

Foto: Bogdan Macarol

KRAS > Večina odklanja gradnjo plinovoda.

Okoljevarstvena organizacija AAG opozarja, da bodo načrtovalci z izgradnjo plinovoda v več točkah kršili zakon o varstvu narave, saj bodo po nepotrebnem z ogromnimi količinami plina obremenjevali okolje, kar škoduje trajnostnemu razvoju. Namesto uvajanja obnovljivih virov energije (posebno sončne) povečali porabo fosilnih goriv, s čimer kršijo tudi evropsko direktivo, ki je zapovedala svojim članom zmanjšanje rabe fosilnih goriv za 20 odstotkov in povečanje rabe obnovljivih virov energije za 20 odstotkov. S hudimi posegi v zavarovana in nezavarovana območja in s tem degradacijo krajine ter kulturne in naravne dediščine onemogočili prebivalcem trajnostni turistični razvoj, kot nujno ekonomsko kategorijo tega področja.

“Država svojo investicijo v plinovod M6 zagovarja, češ da bo plinovod sežanski občini nudil pozitiven daljinski vpliv. A iz poročila je moč ugotoviti, da bodo Kras s tem posegom degradirali. Poročilo namreč ugotavlja zelo velike negativne vplive posega na rastlinstvo, živalstvo in habitatne tipe, na varovana območja Natura 2000, na naravovarstveno in ekološko pomembna območja ter na kakovost krajine in njen značaj, zlasti v času gradnje,” so v pripombe in stališča zapisali na Občini Sežana.

Vlada preslišala mnenje občine

Sežanska občinska uprava je ob tem vnovič opozorila, da je v okviru javne razgrnitve državnega prostorskega načrta (DPN) za traso plinovoda občina večkrat predlagala iskanje drugačnih rešitev, vendar jih pripravljavci DPN doslej niso upoštevali, vlada pa je negativno mnenje Občine Sežana povozila s sprejemom akta.

Med drugim je sežanska občina poudarila, naj z odlaganjem presežnega materiala zaradi izkopa in vgradnje plinovodne cevi izvajalci ne obremenjujejo območja občine. Opozorili so tudi na veliko požarno ogroženost v naravi in na varnostne ukrepe, ki bi ob gradnji plinovoda in kasneje, v času obratovanja, naravo, ljudi in premoženje primerno ščitili pred požari ali eksplozijami.

Za dve občini je plinovod sporen

“V osnutek okoljevarstvenega soglasja načrtovalci niso vključili dodatnih ukrepov za varstvo krajine, ki nalagajo ohranjanje vseh prvin naravne krajine in krajinskih elementov v vseh delih krajine sežanske občine in ne zgolj na območju kulturne krajine Lipice,” so zapisali v upravi občine. Od investitorja pričakujejo še redno vzdrževanje makadamskih poti, ki bodo vodile do plinovoda, ter terminski plan izgradnje posameznih odsekov trase plinovoda.

“Stališča nismo spremenili, plinovod je za našo občino na celotni trasi sporen”, so odločni v Sežani.

Arso je v času javne razgrnitve dokumentacije prejela mnenja in pripombe tudi iz Občine Hrpelje-Kozina. “Gradnja plinovoda je za Občino Hrpelje-Kozina nepotrebna in pomeni drastičen poseg v občutljiv prostor naše občine,” sporočajo iz Hrpelj in s Kozine. Nasprotovanje plinovodu M6 so skupaj s krajevnimi skupnostmi že argumentirano predstavili na dosedanjih razpravah in razgrnitvah v času priprave DPN.

Premalo zaščite kmetijske zemlje

Okoljska organizacija AAG je hkrati z zahtevami za vstop v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja podala tudi pripombe na razgrnjeno dokumentacijo. “O zahtevah še nismo odločali. Obravnavamo jih v skladu z določili zakona o varstvu okolja in zakona o splošnem upravnem postopku,” sporočajo z Arso. Predsednik AAG Vojko Bernard pravi: “Da bi nas Arso vključil kot stransko v postopku, s čimer lahko dajemo soglasja k dokumentaciji, si bo seveda vzel čas ali nas bo zavrnil, vendar bomo vztrajali in se po potrebi pritožili na ministrstvo in na sodišče.”

“Najbolj kritična točka na trasi plinovoda je zagotovo del trase, ki prečka Vrhpoljsko polje, in del trase pri Beki, kjer je plinovodna cev od vasi oddaljena samo 80 metrov,” izpostavljajo v Hrpeljah. Menijo, da bi se trasa plinovoda temu polju lahko izognila. Prepričani so še, da načrtovalci dajejo premajhen poudarek zaščiti kmetijskih zemljišč. Izpostavljajo vodni vir z območja Velikega Gradišča pri Vrhpolju: “Izvajalci se morajo zavezati, da z gradnjo ne bodo ogrozili tega vodnega vira, ki napaja lokalni vodovod.”

Sicer pa Občino Hrpelje-Kozina skrbijo tudi lokalne ceste in poti. “Zaradi vibracij in obremenitve s tovornjaki in drugo težjo mehanizacijo med gradnjo je potrebno izdelati kataster stanja lokalnih cest in poti pred posegom in po posegu ter oceniti posledice. Enako velja za grajene objekte ob cestah, zlasti v strnjenih naseljih Beka in Vrhpolje. Izvajalec se mora obvezati, da bo poškodbe saniral,” sklenejo.

V boj proti tudi agrarne skupnosti in zasebniki

V knjigo pripomb so podali mnenja in pripombe tudi Agrarna skupnost (AS) Vrhpolje ter dve fizični osebi.

Zahtevo za vstop v postopek pa je na Arso pravočasno vložilo pet zasebnikov, nevladna organizacija AAG, ki zastopa interese 17 krajanov oziroma lastnikov zemljišč na območju Plešivice, in Agrarna skupnost vasi Merče in Plešivica, ki zastopa interese svojih članov.

V slednji menijo, da poročilo o vplivu na okolje v več točkah ne upošteva zakona o varstvu narave. Tako niso bile razgrnjene različice trase, temveč ena sama, brez utemeljitve, zakaj je ta boljša od drugih. Naravovarstveno vrednotenje habitatnih tipov so izdelovalci utemeljili na napačnih virih ali pa pripravljavci virov niso preverili na terenu, menijo v agrarni skupnosti, kjer so kot primer navedli nejasne navedbe za območja, porasla z brinjem, in tista, ki jih zasedajo značilni suhi kraški travniki. Pogrešali so tudi popis kraških suhozidov, ki vplivajo na stanje habitatov.

PRIMORSKE NOVICE 26.11.2013

LEA KALC FURLANIČ

Alpe Adria Green deluje, brez redno zaposlenih. Finančna sredstva za naše delovanje prispevajo občani, preko:

-članarin

– od dela dohodnine, ki jo lahko daste AAG, namesto državi – več:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

– od donacije  DubLi – Travel, Shopping, Entertainment & Savings, če izberete potovanje ali nakupujete na tej spletni strani:

https://alpeadriagreen.files.wordpress.com/2010/11/aag-reklama2.jpg?w=620

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.