ŽURNAL 24 – Investirali bi, toda … Zapleti. Investitor v smučišče: Tudi v tujini se najdejo posebneži.


 

Investirali bi, toda …

Zapleti. Investitor v smučišče: Tudi v tujini se najdejo posebneži.

Maja Kalan / Ljubljana

Dokaz absurdnega delovanja države je usoda bazena za zasneževanje na Pokljuki. (Foto: nik rovan)

Pri našem projektu nismo imeli težav z varstvom okolja ali zapleteno zakonodajo, tu je šlo bolj za posameznike, ki so imeli nerazumne apetite ali pa so nagajali iz principa,” o zamiku gradnje smučišča 2864 v Bohinjski Bistrici praviBoštjan Čokl iz podjetja MPM Engineering. “Če imate opravka s sto ljudmi, se bo vedno našel nekdo, ki povzroča težave, takšne so tudi izkušnje iz tujine,” poudarja Čokl in dodaja, da njihovega projekta niti ne vidi kot problematičnega z vidika dolgotrajnosti postopkov.

Pokljuški absurd

Čoklu se zdi hujši primer pokljuški, kjer bo vodno zajetje za zasneževanje biatlonskih prizorišč najverjetneje treba zasuti. “Če država na neki točki podpre tako velik projekt, kot je bila gradnja športnega centra na Pokljuki, bi pričakovali, da tudi ob spremembah nekega zakona ohrani to podporo,” ocenjuje Tomaž Šušteršič iz Smučarske zveze Slovenije.

  • Kje padajo polena pod noge:

    Sedmo leto že teče od začetka projekta obnove stadiona za Bežigradom, investitor Joc Pečečnik pa zaradi nasprotovanja stanovalcev Fondovih blokov še vedno nima okoljevarstvenega dovoljenja.

    Na smučišču 2864 v Bohinjski Bistrici, kjer naj bi po prvotnih napovedih smučali decembra lani, bo to očitno mogoče šele pozimi 2014/15. Za razlastitev lastnikov zemljišč je moral državni zbor spremeniti zakon.

    Deset let in pet različnih odločb agencije za okolje je bilo potrebnih od ideje do tega, da vetrne elektrarne Volovja reber ne bo.

    Zaradi novega zakona o Triglavskem narodnem parku bo morala Smučarska zveza Slovenije zasuti leta 2009 zgrajeno vodno zajetje za zasneževanje prizorišč tekmovanj svetovnega pokala v biatlonu.

Priznava sicer, da jih je sprememba zakona o Triglavskem narodnem parku nekoliko “prehitela”. Kljub temu pa meni, da se tako pomembni dogodki, kot so decembrske tekme svetovnega pokala v biatlonu, ne bi smeli tako postavljati pod vprašaj. “Da nisi samo udeleženec, temveč tudi organizator tekme svetovnega pokala, pomeni tudi pritok določenega denarja, ki se vrača neposredno v reprezentančni šport,” poudarja Šušteršič.

Nov poskus z vetrnicami

Po propadu projekta vetrnic Elektra Primorska na Volovji rebri se gradnje vetrne elektrarne Senožeška brda loteva Aleš Musić iz podjetja Vepa. “V Avstriji na primer postopek umeščanja podobnega parka vetrnic traja približno tri leta od pobude do gradnje. Če bi nam to uspelo v Sloveniji, bi bil zelo vesel,” pravi Musić. Vepa se je s krajani, ki živijo v bližini načrtovanega parka, večkrat sestala, glavni nasprotnik pa je organizacija Alpe Adria Green, ki zahteva dvokilometrsko oddaljenost vetrnic od naselij. “Istočasno se dogaja, da krajani v nabiralnike prejemajo anonimna pisma z zastrašujočimi navedbami o škodljivosti. To se mi zdi licemerno,” še pravi Musić in dodaja, da je treba biti v Sloveniji predvsem zelo optimističen, kadar se lotevaš takšnih projektov.

aag2_NEW

Alpe Adria Green

Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU

Žurnal24

ga. Maja Kalan

Predmet: Prosimo za objavo v skladu s pravico do odgovora na vašo objavo 23.nov. 2013, str. 10

Alpe Adria Green (AAG), mednarodna organizacija za zaščito narave in ljudi po 72. členu ustave, je omenjena v prispevku (Žurnal24, 23.11.2013, str. 10) o načrtovanju vetrne elektrarne (vetrnega parka do 40 vetrnic po 100 m višine) na Senožeških brdih. Gre za stavek: ”Vepa se je s krajani, ki živijo v bližini načrtovanega parka, večkrat sestala, glavni nasprotnik pa je organizacija Alpe Adria Green, ki zahteva dvokilometrsko oddaljenost vetrnic od naselij.” Ta informacija o AAG je neresnična. Krajani sami zahtevajo 2 km oddaljenost, prav tako pa tudi Krajevna skupnost Senožeče, v kateri so vsa naselja, ki so v bližini Senožeških brd. V tako minimalno oddaljenost gredo tudi zahteve prebivalcev in strokovnjakov po svetu. Krajani so v času javne razgrnitve plana (do 9. sept. 2013) to razdaljo tudi pisno zahtevali in predložili utemeljitve, ki se nahajajo na Direktoratu za prostor (http://www.dpa.mzip.gov.si/doc/PVE%20Senozeska%20brda_ANALIZA%20SMERNIC.pdf). AAG je v tem času, v skladu s svojimi načeli, podprla krajane. Krajani pa so svoje nasprotovanje večinsko potrdili še s podpisi. Ponovno pa so 2 km oddaljenost krajani zahtevali na omenjenih sestankih VEPA z njimi, kjer AAG ni bila prisotna. Za hribovit svet, kakršna so Senožeška brda, v svetu priporočajo celo oddaljenost 3 km in več. Obstoječa vetrnica na Griškem polju pri naselju Dolenja vas je oddaljena 850 m od prvih hiš in stanovalci zaradi nje pogosto ne morejo spati ali pa jih zbuja sredi noči. To je hudo kršenje 72. člena Ustave in kršenje človekovih pravic, pravice do mirnega počitka, ki jo zagovarja tudi mednarodna zdravstvena organizacija WHO. Ogorčenje krajanov je razumljivo, če jim nekdo vsiljuje projekt, ki bi jim bistveno poslabšal bivalno okolje do nevzdržnosti, poleg tega pa uničil še krajino Senožeških brd, ki je po njihovih načrtih v naravnem stanju kot je sedaj del turističnega razvoja, kar je opredeljeno v občinskih smernicah. Zakaj, kljub jasnemu pisnemu in podpisanemu nasprotovanju velike večine krajanov, VEPA d.o.o. ne preneha z vsiljevanjem tega projekta prebivalcem pa jo je treba posebej vprašati.

Za vse potrebne informacije smo vam na voljo!

Lep pozdrav!

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

Alpe Adria Green deluje, brez redno zaposlenih. Finančna sredstva za naše delovanje prispevajo občani, preko:

-članarin

– od dela dohodnine, ki jo lahko daste AAG, namesto državi – več:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

– od donacije  DubLi – Travel, Shopping, Entertainment & Savings, če izberete potovanje ali nakupujete na tej spletni strani:

https://alpeadriagreen.files.wordpress.com/2010/11/aag-reklama2.jpg?w=620

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.