Prihodnost biatlona na Pokljuki pod velikim vprašajem


SZS doslej izgubila vse bitke s sodnimi mlini glede vodnega zajetja za zasneževanje prizorišč biatlonskih tekmovanj.

J. P., Delo.sitor, 19.11.2013, 13:40

Prihodnost biatlona na Pokljuki pod velikim vprašajem

So nadaljnje decembrske biatlonske preizkušnje na Pokljuki res vprašljive? Foto: Matej Družnik/Delo

Rudno polje – Smučarska zveza Slovenije, ki je stoodstotni lastnik športnega centra na Rudnem polju na Pokljuki, je do zdaj izgubila vse bitke s sodnimi mlini v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za vodno zajetje za zasneževanje prizorišč tekmovanj svetovnega pokala v biatlonu. Nadaljnja izvedba decembrskih preizkušenj na Pokljuki je pod velikim vprašajem, poroča STA.

Pokljuških prirediteljev ne skrbi izvedba tekme v tej zimi, ko bo prireditev na koledarju IBU izjemoma marca, ko je snežna odeja na Pokljuki vselej debela, v klasičnem decembrskem terminu pa bi bil pokljuški spektakel brez umetnega snega vsako sezono vprašljiv.

Izvirni greh o vodnem zajetju se je po besedah predsednika Zbora za biatlon pri Smučarski zvezi Slovenije Petra Zupana zgodil že pri pripravi projektne dokumentacije skupno deset milijonov evrov vredne investicije, ki je oktobra 2009 po letu dni gradnje vzniknila na Rudnem polju. »Takrat nam je arhitekt svetoval, da lahko soglasje za vodno zajetje pridobimo v postopku pridobivanja spremembe gradbenega dovoljenja. Zanesljivo z vodnim zajetjem, kot smo ga zgradili, ne bi bilo niti najmanjših težav in zapletov, če bi soglasje iskali še po starem zakonu o Triglavskem narodnem parku, vendar smo zamudili rok, v tem času je bil sprejet nov zakon in od soglasja smo se lahko poslovili,« je pojasnil Zupan.

Upravljavci športnega centra so tako za zdaj izgubili prav vse bitke pred sodnimi organi za legalizacijo vodnega zajetja. Okoljevarstveniki kot stranka v postopku so ves čas nasprotovali prevelikemu vodnemu zajetju za zasneževanje, za nameček pa so prejeli še negativni sklep inšpekcije, njegova končna posledica pa je zasutje zajetja do dovoljenih okvirov, v izmerah 1400 kvadratnih metrov in 1400 kubikov, kar pa ne zadošča za zasneževanje. V postopku izdaje naravovarstvenega soglasja sta sodelovali okoljski nevladni organizaciji Alpe Adria Green (AAG) ter Društvo za opazovanje in proučevanje ptic (DOPPS), ki sta prepričani, da je akumulacijski bazen črna gradnja, ki bi jo morali odstraniti, okolico pa sanirati.

»Športni center Pokljuka ima uporabno dovoljenje, razen za vodno akumulacijo v trenutnih izmerah. Na podlagi zakona na območju TNP ni možno graditi drugega kot napajalnika za živino, kar je bil vzrok negativne odločitve na sodišču, in je bila preprečena možnost pridobitve okoljevarstvenega soglasja, za katerega smo zaprosili in vodili tudi postopek pred sodiščem,« je pojasnil Zupan.

»V toku uporabe je prišlo do inšpekcijskega nadzora in tudi tu smo dobili zahtevek za zasutje dela neskladno zgrajene akumulacije. Ta postopek smo tudi že začeli. Seveda so bile ponudbe izvajalcev tako visoke, da moramo izvesti javno naročilo, zato je bil izbor izvajalca prekinjen in smo zaprosili za podaljšanje roka za izvedbo upravnega postopka. Trenutno še enkrat pripravljamo dokumente za vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja z argumentacijo, da bi bil del vode iz zajetja namenjen za zasneževanje, večji del kot meteorne vode pa za potrebe gašenja v visokogorju. Če s postopkom ne bomo uspešni, bomo ravnali skladno z inšpekcijsko pogodbo in zasuli del akumulacije. Seveda pa se s tem postavlja vprašanje zadostnih zalog vode za izdelavo umetna snega za čas decembrskih tekmovanj svetovnega pokala v biatlonu v prihodnjih sezonah,« je opozoril Zupan.

»Ne bomo se predali, še naprej bomo delali umetni sneg, kar pa pomeni 400 do 500 cistern vode, ki jih bo treba na Pokljuko pripeljati. Če bomo jamo zasuli, to pomeni vsaj 4000 zemlje, ki jo bo treba nekje na Pokljuki odkopati in jo navoziti v to preveliko jamo in seveda potem akumulacijo prilagoditi dovoljeni kapaciteti. Postavlja pa se tudi vprašanje, kam z vso odvečno meteorno vodo, ki jo sedaj zbiramo po celotni površini parkirišč in strehe na centralnem objektu,« je še opozoril.

PRIPIS ALPE ADRIA GREEN:

JEZ ZA ZASNEŽEVANJE JE BIL NAREJEN NA ČRNO Z EU SREDSTVI – KDO BO VRNIL DENAR????

V AAG PREDLAGAMO VSEM ČRNOGADITELJEM V TNP, DA POD ŽLEBOVE NAMESTIJO  SODOVE IN ZAPROSIJO GASILSKO ZVEZO, DA JIM IZDA POTRDILO, DA JE NJIHOVA ČRNOGRADNJA V BISTVU ZBIRALNIK VODE ZA GAŠENJE, VSE OSTALO PA JE POMOŽNI OBJEKT, KI POMAGA ZBRATI ČIM VEČ VODE ZA GAŠENJE. VERJEMITE POTRDILO BOSTE DOBILI BREZ VPRAŠANJ, TAKO KOT GA JE DOBILA SMUČARSKA ZVEZA SLOVENIJE.

Čudno, vsi bi radi pravno državo, ko pa smučarska zveza naredi čnogradnjo, pa je reakcija povsem drugačna! Ko smo v koaliciji NVO predlagali Državnemu Zboru svojo različico zakona o TNP, ki bi omogočala tudi določene izjeme jo je ta odločno zavgel z pripisom, da se NVO nimamo kaj vtikati v zakon, ki so ga pripravili strokovnjaki. Sedaj ko je zakon tu pa se ga je treba brez izjem izvajati, kot v vsaki drugi pravni državi, vsaj dokler ne pride do sprememembe le tega.

Alpe Adria Green deluje, brez redno zaposlenih. Finančna sredstva za naše delovanje prispevajo občani, preko:

-članarin

– od dela dohodnine, ki jo lahko daste AAG, namesto državi – več:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

– od donacije  DubLi – Travel, Shopping, Entertainment & Savings, če izberete potovanje ali nakupujete na tej spletni strani:

https://alpeadriagreen.files.wordpress.com/2010/11/aag-reklama2.jpg

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.