Zaradi vabljivih subvencij so se v Sloveniji razbohotile megalomanske bioplinarne


Zaradi vabljivih subvencij so se v Sloveniji razbohotile megalomanske bioplinarne. Kmetje in drugi, ki so najemali milijonske kredite zanje, jih niso sposobni odplačevati, zato bo na slabi banki najverjetneje končal tudi precejšen del kreditov za gradnjo bioplinskih naprav.

»Bioplinarne so betonske živali, ki energije ne proizvajajo le iz živalskih odpadkov, temveč tudi iz energetskih rastlin. Če takšno napravo z 1,5 megavata električne energije načrtuje Perutnina Ptuj, ki ima 2500 hektarjev kmetijskih zemljišč in živinorejske odpadke, je to še sprejemljivo. Če imamo bioplinsko napravo s 4,2 megavata elektrike brez enega samega repa živali in ustreznih kmetijskih zemljišč, pa je to katastrofa in bedarija, ki jo podpirajo državne banke!« Tako je že spomladi 2010 svaril agronom iz Ormoža Miran Klinc. Če bi ga kdo poslušal, se projekt bioplinarn v Sloveniji ne bi sprevrgel v nočno moro marsikaterega kmeta oziroma investitorja, največji banki v državni lasti (NKBM in NLB) pa bi imeli bistveno manj slabih kreditov, ki sta jih neodgovorno in radodarno delili tudi za gradnjo bioplinarn.

Petačeva bioplinarna postaja vse vitkejša

Podjetje Bioštrom, katerega lastnik je Miha Petač, je v Zgornjih Pirničah pri Medvodah junija 2010 slavnostno odprlo en megavat veliko bioplinarno, za katero so inšpektorji kmalu ugotovili, da je zgrajena v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem, in izdali pravnomočno odločbo, da jo je treba porušiti. A ta objekt – v nasprotju s slavno brunarico na bohinjskem koncu – še danes stoji, in to sredi naselja, le nekaj metrov od stanovanjskih objektov. Ni sicer več tako mogočen kot na začetku, saj je investitor, ki doslej ni proizvedel še niti ščepca električne energije, v stečajnem postopku, »neznanci« pa neznano kam nemoteno odvažajo najvitalnejše dele te bioplinske elektrarne.

Ker je bioplinarno Petač – kot veliko večino drugih v Sloveniji – gradilo podjetje Keter Organica in ker so bili delavci, ki so natovarjali njene sestavne dele, po pripovedovanju domačinov oblečeni v delovna oblačila tega podjetja, smo jih povprašali, ali kaj vedo o tem. A je tradicionalno zgovorni Marjan Kolar, eden od treh dobrih in uspešnih mož (poleg njega še Denis Bolčina in Tom Begovič) – za takšne so se sami oklicali – ki so Keter postavili na noge, nenadoma postal izjemno redkobeseden. »Kar se tiče govoric v zvezi z elektrarno Petač, vas obveščam, da nismo lastniki in ne posedujemo nobenega dela elektrarne. Prav tako nismo pooblaščeni za izjave v zvezi s tem,« nam je odvrnil.  In očitno pozabil, da so nam marca 2011 v Ketru pojasnili, da so morali na zahtevo Nove Ljubljanske banke, ki je Petaču odobrila okoli 4,5 milijona evrov kredita (vrnili ga bomo najverjetneje davkoplačevalci!), tudi sami dati poroštvo zanj. Torej bi jih moralo še kako zanimati, kaj se dogaja s to bioplinarno.

Bioplinska pravljica se sesuva

A imajo očitno v Ketru dovolj skrbi z mnogimi drugimi bioplinskimi napravami (večino so jih zgradili v Pomurju in Podravju), ki so ali so bile v lasti njihovih velmož. Ker s težavo odplačujejo bančne kredite, NKBM po naših informacijah tri njihove bioplinarne ponuja naokrog, ali bi jih kdo prevzel v upravljanje. A vse to je bilo pričakovano. V razvitih državah namreč bioplinarne gradijo ob kmetijah, njihova velikost (bolje majhnost) pa je odvisna od tega, koliko surovine (živalskih in rastlinskih odpadkov) premore kmetija, da lahko z njimi »hrani« tak energetski objekt, in koliko površin ima na voljo za raztros stranskih produktov proizvodnje bioplina. Pri nas mnoge bioplinarne nimajo ne enega ne drugega.

Če ne štejemo bioplinskih dvojčkov ali celo četverčkov (Keter je v Vučji vas v Prlekiji zgradil štirimegavatno bioplinarno, a jo je razdelil na štiri samostojne enote, saj je subvencija za naprave do enega megavata precej višja kot za večje), imamo za zdaj 21 bioplinarn. Velika večina jih ima prav zaradi vabljivih subvencij za proizvodnjo elektrike iz te vrste obnovljivih virov moč okoli enega megavata. Pristojnim v vladi pa za to ni kaj dosti mar, saj subvencije kot porabniki električne energije tako in tako plačujemo državljani, država jih le izplača bioplinarjem. Za koliko denarja gre, je razvidno iz preglednice, ki jo objavljamo.

Bankirji molčijo kot grob

Koliko denarja sta bioplinarjem podelili obe največji državni banki, pa je velika skrivnost. Ko smo te dni NLB spraševali, koliko so doslej odobrili kreditov za gradnjo bioplinarn, v kolikšnem znesku, kako poteka njihovo odplačevanje in kako konkretno poteka odplačevanje kredita, podeljenega za gradnjo bioplinarne Petač, so nas takole na kratko odpravili: »Podrobnosti iz poslovnih odnosov  ne moremo razkrivati, saj bi bilo to nekorektno in neprofesionalno,  v nasprotju z veljavnimi predpisi in dobro bančno prakso.« Pa davkoplačevalci, ki nosimo največji del bremena slabih bančnih kreditov, tega res nimamo pravice izvedeti? Kmetijski minister Dejan Židan: »Kredite za bioplinarne so v bankah odobravali konkretni ljudje z imeni in priimki. Enako je bilo pri vseh drugih slabih kreditih, zato upam, da bodo tisti, ki so to počeli, prej ali slej odgovarjali za svoje početje.« Židan je prepričan, da je treba proizvodnjo obnovljivih virov energije na kmetijah uskladiti s količino odpadkov, ki nastanejo na njih. »Če kmetije iz odpadkov ustvarjajo energijo in jo uporabljajo, denimo za ogrevanje hlevov, je to pozitivno, ni pa prav, da namesto tega nastajajo industrijski energetski obrati. Kolikor vem, so vsi na terenu ugotovili, da je takšen razvoj bioplinarn, kot ga imamo v Sloveniji, napačen. To kaže, da je bilo moje stališče iz prvega ministrskega mandata (v letih 2010–2011, op. p.) pravilno, ko sem opozarjal, da ni prav, da projekt obnovljivih virov energije vodi izključno ministrstvo za gospodarstvo, ki specifike kmetijskega prostora in kmetijske proizvodnje ne pozna dovolj dobro,« je prepričan Židan.

Polanič: Kmetje se mi smilijo

Tri bioplinarne je zgradilo tudi pomursko kmetijsko podjetje Panvita. Predsednik uprave Peter Polanič pravi, da so s tem naložbeni cikel končali. Prepričan je, da je treba velikost bioplinarne prilagoditi obsegu surovin, ki jih lahko investitor zagotovi za njeno obratovanje. »Graditi samo zato, da gradiš, ni prava smer. Bioplinarna Vargazon ima več megavatnih ur generatorjev kot mi, pa ima Panvita 4200 hektarjev polj, na katerih lahko prideluje tudi koruzno silažo, ima lasten gnoj iz svinjske in piščančje farme – odpadke iz mesne industrije, pobiramo odpadke iz gospodinjstev… Najbolj se mi smilijo tisti kmetje, ki so jih nahecali za gradnjo megalomanskih bioplinarn. Najeli so visoke kredite, ki jih bodo morale banke precej tudi odpisati,« napoveduje Polanič.

“Alpe Adria Green od vsega začetka nasprotuje gradnjam bioplinaren oz. elektrarn, ki so v v naseljih ali oddaljene od naselja 500 m ali manj. Razlog za nasprotovanje so prekomerne škodljive emesije in neodgovorno ravnanje lastnikov z odpadki oz surovinami, ki povzročajo velik smrad, obenem pa plini, ki jih spuščajo v okolje biolinarne škodljivo vplivajo na okoliško prebivalstvo. VEČ NA:

bioplinarne in nadzor nad njihovim delovanjem – Subvencioniramo lastno smrt ?

 

Alpe Adria Green deluje, brez redno zaposlenih. Finančna sredstva za naše delovanje prispevajo občani, preko:

-članarin

– od dela dohodnine, ki jo lahko daste AAG, namesto državi – več:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

– od donacije  DubLi – Travel, Shopping, Entertainment & Savings, če izberete potovanje ali nakupujete na tej spletni strani:

https://alpeadriagreen.files.wordpress.com/2010/11/aag-reklama2.jpg?w=620

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.