RCERO–Stara Gora Projekt v čakalnici občine in UE


PRIMORSKE NOVICE

torek, 5. november 2013

Projekt v čakalnici občine in UE

Svet Občine Ajdovščina bo jutri spet sklepal o tem, ali naj občina ostane eden od plačnikov predvidenega regijskega centra za ravnanje z odpadki v Stari Gori (RCERO). Predlagano sicer je tako, a županu Marjanu Poljšaku ni do tega. Iz čisto drugih razlogov pa centru nasprotujejo vsaj nekateri Starogorci, če ne vsi. Pa imajo tudi orodja v rokah, da ustavijo ta vlak?

Kaže, da preden bodo v Stari Gori gradili regijski center za ravnanje z odpadki, bo treba premagati kar nekaj ovir

Foto: Leo Caharija

NOVA GORICA > “Odločal bo svet občine,” je glede pričakovanj pred jutrišnjo sejo sveta občine v Ajdovščini kratek vodja projekta RCERO in novogoriški podžupan Mitja Trtnik. Pravzaprav je res težko karkoli napovedati, ko pa so Ajdovci doslej “na glas razmišljali” o več načinih bodočega ravnanja z odpadki, ko so nato sklenili sodelovati v regijskem projektu, po novem pa bi mešane smeti le odvažali v Staro Goro in za ureditev centra ne bi več dali niti počenega groša.

Jutri “usodni da”?

Zato so ostali župani iz severne Primorske dvignili glas in od kolege Marjana Poljšaka zahtevali, naj znova skliče svet občine. Slednji bo jutri na mize dobil predlog za preklic sklepov izpred nekaj tednov, ko je izglasoval posebno obliko sodelovanja občine v projektu RCERO, in potrditev investicijskega programa, po katerem bodo v Ajdovščini za ureditev centra prispevali 1,4 milijona evrov. Toda to še ne pomeni, da si je premislil tudi Poljšak.

“V tem času noben župan sam ali preko svojih strokovnih služb ni poslal nobene dodatne pisne utemeljitve v podporo projektu RCERO,” začenja Poljšak mnenje, ki so ga ob drugem gradivu prejeli svetniki. V nadaljevanju bolj ali manj ponavlja že znane razlage, zakaj nadaljnja vlaganja v “Staro Goro” niso upravičljiva. “Moje stališče je znano, kako se bodo odločili svetniki, ne vem. Želim, da vsak odloča po svoji presoji. Še vedno sem prepričan, da je naš pristop in koncept ravnanja z odpadki boljši, prijaznejši do narave in racionalnejši,” je včeraj župan povedal za PN. Gre za to, da bi močno povečali ločevanje in bi bilo na koncu treba odlagati zelo malo smeti.

Župan je tudi prepričan, da se bo projekt ob drugačni vlogi Ajdovščine lahko sesul zato, ker bo lahko še katera občina ravnala podobno. O možnosti tožb pa meni: “Teoretična možnost še ni praktična. Vprašanje je, ali se tožba splača.”

Sosedje skušali ustaviti soglasje

Med tem Mestna občina Nova Gorica kot nosilec projekta zanj pričakuje izdajo štirih gradbenih dovoljenj. Toda upravna enota (UE) mora prej pretehtati, ali naj v postopku, ki ga vodi, sodeluje devet sosedov načrtovanega središča in zdajšnje deponije odpadkov v Stari Gori. Takšno vlogo je odrekla društvu Alpe Adria Green (AAG), na katerega so se za pomoč obrnili nekateri krajani. Tudi posamezniki, ki ne bi uspeli, pa se bodo še vedno lahko pritožili. To navadno zavleče uveljavitev gradbenega dovoljenja.

Skupina Starogorcev skuša že nekaj časa sodelovati pri pripravi dokumentov za RCERO, zlasti zato, ker tam že 40 let sobivajo s smradom z deponije komunalnih odpadkov in imajo z njenimi vplivi na okolje slabe izkušnje. “Sprememb še nismo dosegli,” priznavajo krajani, ki so združeni tudi v odbor za spremljanje ureditve centra. Kajti dialog z občino je šepal, pravijo, država jih ne usliši. “Že če predlagamo, naj se za bariero ob deponiji predvidi smreke, ne pozimi golih listavcev, odvrnejo, da tega ni v projektu,” dialog ilustrira članica odbora Sonja Žontar. In v razmerju do države so na podobnem.

Kot posamezniki in preko AAG so nekateri zahtevali že vlogo stranskih udeležencev v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za RCERO. Država jim je ni priznala, poleti je izdala soglasje. Toda v odboru trdijo, da se je to zgodilo prenaglo, ker o omenjenih prošnjah nekaterih Starogorcev še danes ni odločeno. “O treh zahtevah za vstop se je res odločalo po izdaji soglasja, ker smo jih dobili naknadno oziroma v pritožbenem roku,”pojasnjujejo v Agenciji RS za okolje. Vse tri vloge zdaj obravnava ministrstvo, dodajajo, a trdijo, da je omenjeno soglasje kljub temu že pravnomočno.

Se bo zavleklo pri “gradbenem”?

In AAG in posamezniki so sprožili upravni spor. Hkrati pa skušajo dokazati pravico do sodelovanja pri izdaji gradbenih dovoljenj za RCERO. V odboru trdijo, da jim je občina obljubljala to vlogo, če bi se odrekli zahtevani enaki pri okoljevarstvenem soglasju. To, da je občina, kot pravijo, po pol leta obnovila pogovore z njimi, pa jemljejo kot dober znak. Pričakujejo ponudbo kompromisa, a ne bodo sprejeli česar koli.

Kajti v dokumentih za RCERO so našli veliko po njihovem mnenju spornega z vidika okolja in zdravja. Omenjajo tudi vrtanje jam v kupe starih smeti za postavljanje temeljev nekaterih hal, prostor za odlaganje odpadkov z azbestom … Zlasti pa jih skrbi začrtano novo odlagalno polje, saj kot trdijo, se umešča v prostor kot izjema. Bilo naj bi preblizu najboljših kmetijskih zemljišč in potoka Potok, ki teče v Lijak.

Takšne izjeme ne bi smele onesnaževati okolja, a odborniki so na podlagi izkušenj in dokumentov za center skeptični. S posnetki dokazujejo, da je zdajšnja deponija zaradi zaudarjajočih odpadnih voda obremenjujoča celo ta čas, ko miruje. Potok je še onesnažen, ob nalivih umazana voda s smetišča teče v Lijak in ob poplavah na njive. Hkrati čiščenje izcednih voda izloči zgoščeno in zaudarjajočo tekočino, ki jo vračajo na deponijo.

Dovolj jim je zaudarjanja

Odborniki so začudeni, da je tudi za RCERO predvidena enaka tehnologija čiščenja“odplak”. Občini so predlagali, naj poišče drugačne rešitve. In slednje potrjuje Trtnik, ki je povedal, da se z odborom redno srečujejo in se bodo spet sestali v kratkem. Kot pravi, imajo sosedje bodočega centra pripombe na zdajšnje odlagališče, kar ni del RCERO, pri snovanju tega pa so po besedah Trtnika Starogorcem zlasti pojasnjevali, kaj center bo. Včasih so skušali načrte prilagoditi pripomam.

Trtnik pravi, da je odbor krajanov v zadnjem obdobju izrazil pomisleke nad čiščenjem odpadnih voda. Zato občina išče rešitve, ki bodo ljudem ustrezale. “Treba bo najbrž dopolniti načrte za napravo, a dvomim, da bi morali dopolnjevati gradbeno dovoljenje,”ocenjuje Trtnik.

AMBROŽ SARDOČ

Alpe Adria Green deluje, brez redno zaposlenih. Finančna sredstva za naše delovanje prispevajo občani, preko:

-članarin

– od dela dohodnine, ki jo lahko daste AAG, namesto državi – več:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

– od donacije  DubLi – Travel, Shopping, Entertainment & Savings, če izberete potovanje ali nakupujete na tej spletni strani:

https://alpeadriagreen.files.wordpress.com/2010/11/aag-reklama2.jpg?w=620

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.