Kdo bo plačal milijonske kredite propadlih bioplinarn?


Podravje, 07.10.2013  |  Patricija Kovačec

Finančna konstrukcija bioplinarn, ki sta jih v zadnjih letih na veliko financirali Nova KBM in Nova Ljubljanska banka, pri njihovi gradnji pa so tako ali drugače sodelovala podjetja iz skupine Keter ali njeni lastniki, se je očitno začela podirati. Po poročanju časnika Dnevnik so posledica težav milijoni zelo verjetno nasedlih posojil, ki jih bodo v skupini Keter očitno reševali z vlaganjem predlogov za prisilne poravnave, s katerimi se bodo podjetja »očistila« dela dolgov.

Ko še navajajo v Dnevniku, so banke nekaj let nazaj, ko je bila gradnja bioplinarn precej »moderna«, zelo verjetno napačno ocenile tveganja pri vsaj treh točkah. Najprej pri ceni samih projektov bioplinarn. Ta je bila po mnenju mnogih v vsaj nekaj primerih nižja od dejanske vrednosti posojil, ki so jih odobrile banke. Četudi so razliko do vrednosti posojil v Ketru morebiti skušali pokriti z varčevanjem pri energentih, recimo z uporabo živalskih stranskih proizvodov (gnojevke), za katere niso imeli okoljevarstvenega dovoljenja, so se s tem zapletli v težave z lokalnimi skupnostmi, agencijo za okolje in okoljevarstveniki. Podobno se je namreč zgodilo tudi podjetju Bioplin Vargazon, za katerega je skupina Keter leta 2010 zgradila bioplinarno v Sobetincih, konec avgusta letos pa se je pričel postopek prisilne poravnave. Potem ko je podjetju s slabimi 261.000 evri kapitala v času kreditnega krča pri NKBM uspelo najeti za skoraj 10 milijonov evrov posojil, je že kmalu postalo jasno, da jih bo težko vrnilo. Z bioplinarno, v kateri naj bi po trditvah okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green občasno uničevali tudi klavniške odpadke in kokošji gnoj, je v zadnjih dveh letih utrpelo skupno kar 1,6 milijona evrov izgube. Lastnik Miran Vargazon je zemljišča, na katerih stoji bioplinarna, že v začetku leta 2011 pred izvršbami zavaroval z vpisom zemljiškega dolga v višini 50 milijonov evrov, ki pripada neznanemu imetniku zemljiškega pisma. Proizvodnja električne energije namreč nikoli ni zaživela v polnem obsegu. Najprej je bila zadeva v fazi investicije, nato so se pričele težave z razpoložljivostjo in cenovno neugodnostjo surovin. V lanskem letu je proizvodnja delovala le z okoli 30 % zmogljivosti, v prvih mesecih letošnjega leta pa le še z 20 % zmogljivosti, ko je nato v juniju prišlo do zaustavitve proizvodnje. V predlogu prisilne poravnave je predvideno 42-odstotno poplačilo navadnih upnikov, prihodke pa naj bi ustvarili z najemnino. Vargazon se sam s proizvodnjo elektrike ne bo več ukvarjal. Družba namreč v prihodnjem nekajletnem obdobju namerava oddajati bioplinske proizvodne kapacitete za proizvodnjo električne energije. Za dodatna pojasnila Mirana Vargazona nismo uspeli priklicati, telefonska številka, na kateri je bil še pred kratkim dosegljiv, ne obstaja več.
Kdo bo odplačal milijonske kredite?
Dolgovi bodo po navedbah Dnevnika v prihodnjih letih udarili po kmetih in drugih fizičnih osebah, ki so s skupino Keter sodelovali pri projektih bioplinarn in tej prepuščali dobičke. Podjetje Keter Organica Nova je Novi Ljubljanski banki na zadnji dan lanskega leta dolgovalo skoraj 16 milijonov evrov. Gradnje bioplinarn je v preteklih letih poleg NLB financirala tudi NKBM, kjer so nam na naše vprašanje o višinah kreditov ter posledicah neplačevanja le-teh na kratko odgovorili, da konkretnega poslovanja svojih strank zaradi spoštovanja zaupnosti v skladu z zakonom o bančništvu banka ne more in ne sme razkriti ter da banka in nadzorni svet skrbno spremljata izpostavljenost banke do teh družb kot tudi njihovo poslovanje ter v zvezi s tem sprejemata ustrezne ukrepe. Kakšni so ali bodo ti ukrepi, ni znano.
Sprenevedajo se tudi v skupini Keter
Na spletni strani družbe Organica je navedenih devet bioplinarn po vsej Sloveniji, od tega osem v Podravju in Pomurju. A v podjetju odgovarjajo, da imajo le dve bioplinarni, eno delujočo v Vučji vasi in eno v Lendavi, ki je pred začetkom obratovanja. »Kot smo napisali, ena še ni začela delovati, druga pa je v preteklosti presegala plan proizvodnje. Zaradi suše je nato proizvodnja padla pod planirano. Letos se stvari stabilizirajo in vračajo v normalno stanje. Vsa naša posojila so regulirana, za druge lastnike nimamo podatkov. Pri naši elektrarni je do težav prišlo izključno zaradi stoletne suše. Pred sušo težav ni bilo in tudi letos, ko suša ni tako velika, težav ne bomo imeli. Kot že rečeno, imamo samo dve bioplinarni, pri vseh ostalih smo nastopali le kot izvajalec. Vsak upravljavec oziroma lastnik bioplinske elektrarne je sam odgovoren za upravljanje svoje bioplinarne, nekaterim to uspeva bolj kakovostno, drugim manj, tako na primer eden od njih že dve leti zapored postavlja rekorde v opravljenih delovnih urah, medtem ko drugi ne dosega niti polovice.«

NAMENITE 0,5% DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

 

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.