AAG se je prijavil kot stranka v postopek za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za poseg: SMUČIŠČE IN ŽICNICE NAD BOHINJSKO BISTRICO


Datum: 30.9.2013

ZADEVA: Javna razgrnitev za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za poseg: smučišče in žičnice nad Bohinjsko Bistrico

Mednarodna okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green, mednarodno društvo za zaščito okolja in narave, ki deluje v javnem interesu na področju okolja in narave, vlaga dne 30. 09.2013 zahtevo za vstop v postopek presoje in izdaje okoljevarstvenega soglasja za smučišče in žičnice nad Bohinjsko Bistrico – stranka 2864 Bohinj d.o.o., Triglavska 17, 4264 Bohinjska Bistrica, ki jo zastopa Boštjan Čokl in Alain Furlani ,skladno z 58. členom Zakona o varstvu okolja, kot stranski udeleženec v postopku. AAG se aktivno in več let ukvarja z varstvom okolja ter je mednarodno delujoča in priznana organizacija, zato vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi in interesov,ki jih sestavljajo interesi varstva okolja v naši državi in tudi v tujini.

Usmeritve, predlogi, priporočila,mnenja ter zahteve, so skladni tudi z zahtevami Aarhuške konvencije.

 

1. AAG deluje v javnem interesu po ZVO in ZON. Zastopa v predmetni zadevi člane AAG ter krajane občine Bohinj, ki so formalno ali neformalno povezani ali nepovezani.

2. Poseg se predlaga na izjemno naravno bogatem ozemlju (krajina, gozd, travniki, jase, živalski in rastlinski svet), ki se ponaša tudi z naravno tišino kot kvaliteto prostora. Poseg bi v dobršni meri uničil naštete kvalitete prostora in je zato popolnoma nesprejemljiv. Zato bi poseg povzročil veliko škodo na naravnem kapitalu, ki ga predstavlja to področje. Naravni kapital je strokovna kategorija, za kar prilagamo strokovno dokumentacijo priznanega strokovnjaka. Naša pravica in dolžnost, kot okoljevarstvene in naravovarstvene organizacije in naših članov je, da ščitimo slovenski naravni kapital pred uničevanjem, kakršnega predstavlja ta poseg. Priloga prof. dr. Plut – v obliki povezave: http://www.slovenijajutri.gov.si/fileadmin/urednik/dokumenti/DPlut.pdf

3. Dokumentacija ne obravnava dodatne izgube biotske raznovrstnosti zaradi podnebnih sprememb, poleg samega posega. Tako ne obravnava kumulativnih škodljivih posledic na biotsko raznovrstnost, saj bi poseg ob podnebnih spremembah še dodatno in to v veliki meri povzročil izgubo biotske pestrosti na tem področju. Zato je Poročilo o vplivih na okolje v pomembni zadevi nepopolno in zato nesprejemljivo.

4. Zahtevamo strokovno oceno o številu in obsegu uničenja zaščitenih planinskih rož. Tega v Poročilu o vplivih na okolje ni, kakor tudi ne v Dodatku za varovana območja, zato je nepopolno in nesprejemljivo, ter zahtevamo ustrezno raziskavo. Zaščitene alpske rože so namreč zaščitene tudi v nevarovanih predelih in ne samo v varovanih. Spisek zaščitenih alpskih rož je javni dokument in ga ARSO ima, ter ga naprošamo, da ga uporabi. Za vsako rožo zahtevamo količinsko izgubo, ki bi nastala s tem posegom. Planinci varujemo planinske rože, tu pa si nekdo dovoli, da jih bo z zemeljskimi deli v večjih količinah izruval, kot sledi iz dokumentacije o zemeljskih delih. Take škode na zaščitenih planinskih rožah planinci in vsi drugi pohodniki ne bi uničili niti v 100 letih! To je sramota za Slovenijo! Še posebej za Bohinjski teden alpskega cvetja!!!

5. Poseg in predlagana dokumentacija ne upoštevata podnebnih sprememb, ki so posebej v Sloveniji bolj izrazite v pogledu višjih temperatur, na višjih legah, kjer je poseg tudi predlagan. Ker se pričakuje še povišanje temperatur, je poseg in investicija popolnoma nesprejemljiva tudi iz tega vidika. Tudi umetno zasneževanje je pri višjih temperaturah neizvedljivo. Dodajamo strokovni prispevek (2005) prof.dr. Lučke Kajfež Bogataj (podpredsednice WG2 v biroju IPCC), kjer navaja:

˝Pogosto pa smo tudi neupravičeno in preveč zaverovani v moč človeških tehnologij in podcenjujemo moč, ki jo ima vreme in narava kot taka (gradimo na poplavnih območjih, sejemo na sušnih tleh, investiramo v smučišča pod 1200 m, ujme nas vedno znova »presenetijo«).˝

http://www.prihodnost-slovenije.si/up-rs/ps.nsf/krf/61945F3137873F3AC12570BD002FB45A?OpenDocument

Tudi zato uveljavljamo previdnostno načelo po zakonu o varstvu okolja. Glede na zadnje ugotovitve iz septembra 2013 o večjem dvigovanju temperatur z višino v Sloveniji, je uporaba tega načela še bolj utemeljena. Priloga: strokovna mnenja o dvigu temperatur z višino v Sloveniji iz medija (Delo).

6. Predlagana dokumentacija ne obravnava dejstva, da se temperature v višino dvigajo, zato je z vidika podnebnih sprememb v Sloveniji, ki so dokumentirane in so del okolja, nepopolna in zato nesprejemljiva. Posledice so lahko poleg tega za državo finančno škodljive, saj investicija predvideva tudi subvencioniranje žičnice.

7. Celoten poseg, kot je predlagan, vključno z omilitvenimi ukrepi je zelo tvegan za okolje in naravo ter zato uveljavljamo previdnostno načelo po zakonu o varstvu okolja za zavrnitev celotnega posega. Ščitimo naravo, krajino, planinske rože in živali. Poseg je brutalno uničenje naravnega okolja na tem področju, kakršnega tu še ni bilo. Prav tako so nesprejemljiva krčenja gozda, s čimer se nesprejemljivo degradira naravno okolje.

8. Nasprotujemo tudi posegom v varovana območja, varovalni gozd, Naturo 2000 in druge dele in uveljavljamo previdnostno načelo po zakonu o varstvu okolja tudi za to. S tem povezano so tudi vplivi na ta območja, med drugim umetno zasneževanje, ki je nesprejemljivo izven obstoječih smučišč Koble.

9. Prav tako uveljavljamo previdnostno načelo zaradi preprečitve uničenja tal in rastja ter zaščitenih planinskih rož, saj je iz sosednjega primera na smučišču Vogel znano, da še danes niso restavrirali uničenega rastja in zaščitenih planinskih rož.

10. Zahtevamo dokaze, da poseg ne bi uničil zaščitenih planinskih rož. Še posebej zahtevamo te dokaze za izvedbo MTB kolesarskih prog , ki so popolnoma nesprejemljive, saj zanje omilitveni ukrepi ne obstajajo. Ali uničiš ali pa ostane v prvotnem stanju. Vmesne faze pri umeščanju MTB prog ni! Poleg tega zahtevamo dokaze, da so MTB proge enake planinskim potem, saj je na prvi pogled (če pogledamo obstoječe proge po Sloveniji) jasno, da so planinske poti, ki so že utečene, bistveno drugačne, blažje in že od nekdaj ter ne uničujejo na novo in popolnoma. Na planinskih poteh tudi rastejo zaščitene planinske rože. Na MTB ne raste nič! To je huda degradacija naravnega okolja, ki je nesprejemljiva in jo zato zavračamo.

11. Zahtevamo spisek raziskav in kdo ter koliko časa jih je izvajal, ki so bile narejene za izdelavo ocen, ki so navedene v Poročilu o vplivih na okolje in Dodatku za varovana območja. Pridržujemo si pravico, v skladu tudi z Aarhuško konvencijo, oceniti naknadno te raziskave, v kolikor obstajajo.

12. Zahtevamo dokaze, da poseg ne bi vplival na prisotne živali in rastline, tako v zavarovanem delu kot v nezavarovanem.

13. Predlagamo, da se usposobi smučišče Kobla, druge naravne in kulturne predele pa pusti nedotaknjene.

14. Nesprejemljivi so tudi akumulacijski bazeni, saj se s tem uniči velike naravne površine.

15. Nesprejemljivo je tudi osvetljevanje, ki pomeni nov poseg v sicer ponoči naravno teman prostor. Zahtevamo dokaze, da to osvetljevanje na tem področju ne bi uničevalo žuželk in drugih organizmov.

16. Zato predlagamo in zahtevamo, da se okoljevarstveno soglasje ne izda! Celoten poseg je sramota s strani investitorja, da tako uničevalno obravnava naravne lepote tega področja.

cover (2)infographic-debate-is-over

Priloga: strokovna mnenja o dvigu temperatur z višino v Sloveniji iz medija (Delo).

http://www.delo.si/gospodarstvo/okolje/porocilo-ipcc-slovenija-se-segreva-hitreje.html

Poročilo IPCC: Slovenija se segreva hitreje

Segrevanje od leta 1950 povzroča predvsem človeštvo, Slovenija pa še kar odlaša s podnebnimi ukrepi.

Borut Tavčar, gospodarstvo

clip_image001

pet, 27.09.2013

 

Med slovenskimi politiki prevladuje občutek, da bodo podnebne spremembe izginile same od sebe.

 

Peto poročilo o podnebju

Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) je predstavil prvi del petega poročila o podnebnih spremembah, ki bo tudi podlaga za svetovni dogovor o omejevanju emisij. Dogovor mora biti sprejet leta 2015, uveljavljen pa leta 2020. Prvi del poročila je sinteza študij o fizikalni podlagi podnebnih sprememb, politiki pa prejmejo povzetek. Drugi in tretji del poročila, o posledicah, prilagajanju in ranljivosti, bodo obravnavali do aprila 2014. Peto poročilo bo pripravljeno konec oktobra 2014.

Ljubljana – Planet se segreva, ledeniki se topijo, gladina morja narašča, neurja so močnejša, suše in poplave bolj katastrofalne. Še huje bo, medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) pa je danes objavil poročilo, da od leta 1950 kar 95 odstotkov krivde za globalno segrevanje nosi človeštvo. A v ladjedelnicah pospešeno gradijo ladje za plovbo po arktičnem morju, na severu pa se veselijo domnevno velikih zalog nafte in plina.

Države se bodo o zmanjševanju emisij dogovorile leta 2015, malce ukrepale pa šele leta 2020. Slovenija je ena od peščice držav v EU, ki še nima strategije prilagajanja na podnebne spremembe s hujšimi sušami in poplavami.

Glavno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), ki ga je potrdilo 110 vlad, pravi, da je svetovni dogovor o zmanjševanju emisij leta 2015 nujen. Treba pa bo še dodatno ukrepati, zlasti omejevati emisije črnega ogljika.

Za hujše vremenske pojave je kriv človek

Znanstveniki so od 95- do 100-odstotno prepričani, da je za segrevanje planeta kriv človek. Od leta 1901 do 2012 se je svet segrel za 0,89 stopinje Celzija, zadnja tri desetletja pa so bila toplejša kot vsa druga desetletja od leta 1850. Na severni polobli je bilo obdobje od leta 1983 do 2012 zelo verjetno najtoplejše v 1400 letih. Temperature se bodo na svetovni ravni do konca stoletja zvišale še za 0,3 do 4,8 stopinje, morska gladina pa se utegne zvišati za 26 do 82 centimetrov, odvisno od tega, ali bo človeštvo ukrepalo ali ne.
»Svetovni dogovor o zmanjševanju emisij do leta 2015 je nujen, podprt pa mora biti še s prostovoljnimi pobudami, denimo zmanjševanjem emisij kratkoživih onesnaževal, kot je črni ogljik oziroma saje. Izkušnje celostnega zelenega gospodarstva kažejo, da so koristi ukrepanja proti podnebnim spremembam velike, od izboljšanja javnega zdravja in prehranske varnosti do novih delovnih mest,« je dejal izvršni direktor UNEP Achim Steiner.
Zgornja plast oceanov se je segrela, zato se voda razteza, morja postajajo čedalje bolj kisla, v prehranskih verigah morskih organizmov nastajajo spremembe; količina vode se povečuje tudi s taljenjem ledenikov, hkrati pa toplejša morja in atmosfera pomenijo neurja z več energije. »Škoda se povečuje. Na svetu je precej več ljudi, bistveno več infrastrukture kot nekoč, poseljena pa so tudi območja, ki prej niso bila,« pravi Tanja Cegnar z Agencije RS za okolje. Dodaja, da bo z nadaljnjim segrevanjem več padavin v tropskem pasu in na obeh polih, Evropa pa bo dobila manj vode.
Vse to zadeva tudi Slovenijo, saj ne pridelamo dovolj hrane, z vodnimi težavami, podnebnimi begunci, politično nestabilnostjo in konflikti pa se bodo stvari le še poslabšale.

Slovenija se segreva hitreje
Klemen Vrtačnik
iz Arsa je povedal, da se je Slovenija v 51 letih segrela za 1,7 stopinj Celzija, kar je več od svetovnega povprečja. »Na desetletje se je Slovenija segrela za 0,34 stopinje. To lahko pričakujemo tudi v prihodnosti,« je dejal Vrtačnik in dodal, da se je najbolj segrela vzhodna Slovenija. Povprečne temperaturne razmere, ki so prej veljale za 500 metrov nadmorske višine, zdaj veljajo za nadmorske višine med 600 in 800 metri.
V Arsu so pripravili poročilo Podnebna spremenljivost Slovenije od 1961 do 2011. Na vprašanje Dela, kako komentirajo odzivanje Slovenije na sporočila znanstvenikov pa tudi to, da država dobiva opomine evropske komisije zaradi nesprejetja zakonodaje o industrijskih emisijah in državnih merilih za sistem trgovanja z emisijami, je Tanja Cegnar odgovorila, da je njihovo poročilo bistvena podlaga za slovensko strategijo prilagajanja na podnebne spremembe.
»Edini logični odziv na tako jasna opozorila je takojšnje ukrepanje. Na žalost so danes tisti, ki ukrepajo proti podnebnih spremembam, pridržani v priporu v Rusiji, medtem pa tiste najodgovornejše – industrija fosilnih goriv – ščitijo vlade po vsem svetu,« opozarja Nina Štros, vodja Greenpeacea v Sloveniji. Dodaja, da »bo branje poročila IPCC presenetilo marsikaterega slovenskega politika, med katerimi prevladuje občutek, da bodo podnebne spremembe izginile same od sebe«.
»Slovenija se tako in tako ukvarja z drugimi prednostnimi nalogami, le občasno nas zmotijo tarnanja ljudi, ki so jim poplave, neurja in suše vzele še tisto malo, kar so imeli. Vsi so že pozabili, da smo avgusta letos izmerili po Sloveniji najvišje temperature, odkar sploh obstajajo meteorološke meritve, in da smo pri tem spet imeli eno najhujših suš do zdaj. A ostaja nam le malo časa, da se izognemo neobvladljivemu, in še manj, da obvladamo neizogibno,« pa je iz Stockholma povedala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.