PREDLOG LOKACIJE, KI JO PREDLAGA AAG ZA PLINSKI TERMINAL NA SEVERNEM JADRANU


clip_image002

Alpe Adria Green

Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU

Plinski Terminal na severnem Jadranu

 

 

Prometno, varnostno in okoljsko so plinski terminali za utekočinjeni zemeljski plin nesprejemljivi na področju skrajnega severnega Jadrana, še posebej v Tržaškem zalivu, tako kopenski kot morski pa tudi v Koprski luki, na otoku Krku, Reki in drugod ob obali. Neprimernost se ugotavlja tudi zaradi drugačnega razvoja teh področij, za katera sta turizem in ribištvo veliko bolj perspektivna in dajeta delovna mesta bistveno večjemu številu prebivalstva ter so tudi kvalitetnejša.

V Alpe Adria Green zato predlagamo dve lokaciji, ki ne bi vplivale na varnost prebivalcev, upad turizma, izumrtju ribištva in eko sistem na tem delu Jadranskega morja.

1) Lokaciji delojočih ploščadi »IZABELA« in »IVANA –A«

a) PLOŠČAD »IZABELA«

V Alpe Adria Green menimo in v to smo tudi prepričani, da bi bilo interese za izgradnjo plinskih terminalov (Italije, Hrvaške in Slovenije) potrebno združiti. Po posvetovanju z strokovno javnostjo ter nevladnimi organizacijama iz Italije in Hrvaške, ki sta članici predsedstva AAG, smo ugotovili, da je skrajno severno zahodna točka, kjer bi še lahko postavili plinski terminal na morju, točka plinskega polja Izabela, na lokaciji T6 zaščitene ekološke cone Italije. Na tej lokaciji je globina morja ustrezna in sicer je globina morja od 35m do 38m. V bližini te lokacije že obstaja ploščad »IZABELA«, ki bi se jo dalo uporabiti tudi kot plinski terminal na morju.

clip_image004

clip_image006clip_image008

b) PLOŠČAD »IVANA – A«

Najpametneje pa bi bilo, ko bi plinski terminal uredili na že postavljeni ploščadi okrog 55 km (30 morskih milj) od Pulja v mednarodnem delu Jadrana , kjer je poseben koridor za tankerje in se bi zgradil čez polotok Istra plinovod do Italije z varijantnim odcepom v Sloveniji ali pa se ploščad usposobi za pretovor in uplinjanje tekočega zemeljskega plina. Globina morja na območju področju, je od 39 do 46 m, dno je tam peščeno z nekaj mulja in dejavnosti na sami ploščadi v zvezi s plinskim terminalom pa ne bi imela bistvene vplivale na ekosistem, ob predpostavki, če bi uporabili najnovejšo tehnologijo. Namreč na tej lokaciji so namesto nafte odkrili nahajališča plina in ga že izkoriščajo.

clip_image010

SKICA PREDLOGA LOKACIJE PLOŠČADI IVANA – A (Hrvaška) in

GARIBALDI ( Italija)

clip_image012

Ploščad Lokacija
Ivana – A 44 st. 44 min. 65 sek. – N
Ivana – A 13 st. 17 min. 95 sek. – E

 

clip_image014

clip_image016

SKICI PLINOVODOV IZ PLOŠČADI IVANA – A

Ploščad z imenom Ivana – A črpa plin iz morskih vrtin v sodelovanju hrvaške Ine in Italijanske ENI, skozi firmo INAgip.Na njej dela 18 zaposlenih, ki se izmenjujejo na 14 dni. Ploščad ima sobe, kuhinjo, trgovino, ambulanto in pralnico. Z delom je pričela leta 1999. Ivana – A plinsko polje se nahaja v severozahodnem delu Jadrana morskega dna, v mejah področju izkoriščanja “severnem Jadranu.”

Plinska ploščad Ivana – A je najprej pošiljala plin po posebej zgrajenem prenosnem plinovodu do plinske ploščadi Garibaldi K na italijanski strani Jadrana. Tako pridobljeni plin bo prišel do hrvaških potrošnikov po italijanski strani in preko Slovenije in podmorskega plinovoda v dolžini 45 km od Ivane – A, procesne ploščadi, na kateri že leta uspešno obratuje več mikroturbinskih plinskih elektrarn, do Pulja in naprej od Pulja do Karlovca v dolžini 191 km.

Kakšen je interes INE in italijanskega ENI-ja, da prevzameta še terminal utekočinjenega plina pa je še potrebno preveriti.

2) Tehnologija

Četudi bi tehnične možnosti to dopuščale pa je treba zagotoviti, da uplinjanje ne bi potekalo s tehnologijo segrevanja utekočinjenega zemeljskega plina z morsko vodo. Ta tehnologija močno ohlaja morsko vodo, s čimer znatno negativno spreminja življenjsko okolje morskih organizmov. Poleg tega ta tehnologija za preprečevanje rasti alg na napravah uporablja močno klorirano raztopino, ki pa uničuje vse morsko življenje, saj se po uporabi izpušča v morje.

V svetu je poznana tudi tehnologija segrevanja utekočinjenega zemeljskega plina z zrakom ali tekočino v zaprtem krogu. Z delom plina je možno zrak ali tekočino pred tem segrevati. Uporaba manjših eksplozijsko varnih plinskih elektrarn z mikroturbinami, kot so že desetletje globalno uveljavljene na plinsko naftnih ploščadih, zagotavljajo medsebojno koristen učinek in omogočajo izvedbo okolju prijaznejšega procesa z najmanjšim možnim vplivom na okolje. Ta v celoti izključuje uporabo morske vode, hkrati pa razpoložljivost plina in sam proces uplinjanja, ki poteka na lokaciji, omogoča, da deluje celotna elektrarna z uporabo odpadne toplote na izkoristku goriva, ki je večji od 80 odstotkov. Vsekakor je to tehnologijo treba predpisati investitorju, če se mu že daje možnost postavitve terminala.

Ko je tekoč zemeljski plin uplinjen, se ga pod večjim pritiskom pošlje po plinovodu. Plinovod je seveda treba še izgraditi in določiti mesto na obali, kjer bi bila prečrpovalna plinska postaja za nadaljnjo distribucijo plina do potrošnikov. Plinovod, prav tako kot tudi terminal, se dimenzionira glede na ocenjeno porabo plina.

Z ozirom na velike količine utekočinjenega plina, ki ga posebni tankerji pripeljejo v eni vožnji (tudi preko 150.000 m3), nastaja problem dovolj velike sprotne porabe. Za zagotovitev take porabe običajno načrtujejo še termoelektrarno na plin. Poleg sprotne porabe pa so v sklopu terminala lahko tudi rezervoarji za plin (tudi na posebni ladji). Žal nam je, da na področju plinskih terminalov Evropska Unija še ni sprejela BAT (Best Available Technology), kar bi omogočilo lažje delo investitorjev in upravnih organov. V kolikor bi želeli, da vam posredujemo predloge za dobro prakso, nam prosim sporočite.

Dirka različnih podjetij oziroma multinacionalnih kooperacij za izgradnjo terminalov pomeni pridobiti konkurenčno prednost proti kopenskim plinovodom. Na koncu bodo odločale ponujene cene plina, v primeru, da ima potrošnik možnost izbire.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

Poslano:

mr. Günther Oettinger – European Commissioner for Energy
V vednost:

– Komisar EU za okolje, g.Janez Potočnik
– Ministrstvo za zaščito Okolja in Narave Republike Hrvaške,
minister g.Mihael Zmajlović
– Ministrstvo za Okolje, Prostor in Morje Republike Italije,
minister g.Andrea Orlando
– Ministrstvo za Kmetijstvo in Okolje Republike Slovenije,
minister g.Dejan Židan
– Ministrstvo za Infrastrukturo in Prostor Republike Slovenije,
minister  g.Samo Omerzel
– Podpisniki peticije PROTI POTRDITVI UMESTITVE PROJEKTA PLINSKI
TERMINALI ŽAVLJE NA EVROPSKO LISTO PRIORITET SKUPNEGA
POMENA

Predlog poslan 27.08.2013, do danes AAG še ni prejel odgovora

 

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.