Zakaj AAG nasprotovanje načrtom za gradnjo plinskega terminala, ki bi ga v Italiji v Žavljah (Trst) izgradil Gas Natural


IZJAVA ZA JAVNOST

Danes je bila v Kopru novinarska konferenca AAG na kateri smo predstavili zakaj AAG nasprotovanje načrtom za gradnjo plinskega terminala, ki bi ga v Italiji v Žavljah (Trst) izgradil Gas Natural Internacional v Tržaškem zalivu z evropskimi sredstvi, ker je projekt vpisan na prednostno EU energecko listo. S to novinarsko konferenco AAG končuje prvi del projekta Prisluhni morju – školjki.

Alpe Adria Green gradnji tega plinskega terminala nasprotuje predvsem iz dejstva, ker bi ta povzročil preveč negativnih vplivov, kot so: tveganje za prebivalstvo, onesnaževanje, škoda za ribištvo in marikulturo. Kršitve evropskih direktiv.

V AAG imamo predvsem naslednje pripombe:

1). Kršenje evropskih norm glede postopka V.I.A. (ocena vplivov na okolje) in Aarhuške konvencije

Italijanske oblasti so obšle evropske direktive o oceni vplivov na okolje in so prepozno obvestile Slovenijo kot obmejno državo ter niso omogočile svojim državljanom pravice do informiranosti, izražanja lastnih odločitev in pritožb, ki jih predvideva zakon 85/337/CEE. Slovenske oblasti pa so za isto tematiko te pravice garantirale. To izraža neenakopravnost v ravnanju do državljanov dveh držav članic EU pri izvajanju istih pravic glede na skupne interese in v istem obdobju. Iz tega postopka ocene vplivov na okolje je bila popolnoma izključena Hrvaška, ki je postala medtem polnopravna članica EU.

Glede na to, da se ni upoštevalo državljanov v odločitvenih procesih, je bila kršena Aarhuška konvencija.

2). Ohlajevanje in onesnaževanje morske vode

Napovedi o jakosti in obsegu znižanja temperatur v ozkem morskem pasu in onesnaževanje s klorom so podcenjene; upoštevane niso niti povezave z oceno vpliva tudi na mikroklimatske plasti, na morsko biocenozo in na potek tokov.

Približna in podcenjena je tudi ocena dodajanja morske vode, ki je ohlajena za najmanj 5 stopinj in klorirana ( na dan preko 650.000 m3 z več kot 120 kg klora) , ki bi vplivala na fizično, kemično in biološko ravnovesje Tržaškega zaliva.

Poročilo ne upošteva realnih značilnosti in oblike celotnega zaliva, njegove specifičnosti (Miljski zaliv), morskega dna, poteka tokov in specifičnih biocenoz.

Sistemi hlajenja in balastne vode plinskih tankerjev predstavljata močno tveganje za prenos in širjenje škodljivih in patogenih mikroorganizmov (Harmful Acquatic Organism and Pathogens-HAOP).

Poglabljanje morskega dna, kjer bi to bilo potrebno za pristop in zasidranje ladij, bi dvignilo in spravilo v obtok velike količine usedlin z močno koncentracijo strupov, ki so se nabrali v dveh stoletjih delovanja pristanišča in industrije v Tržaškem zalivu. Zaliv je v sredini onesnažen tudi s težkimi kovinami v prvih 90 centimetrih usedlin-še posebej z živim srebrom, ki so ga že v velikih količinah dobili v ribah in kar je v nasprotju z EU Mercury Strategy.

Obstajajo velika nasprotja med študijami o vplivih na okolje in poročilih izračuna teh vplivov.

3. Varnostna tveganja

Načrti ne navajajo značilnosti, velikosti in razsežnosti tveganj v slučaju nesreč, terorističnih napadov in še posebej eksplozij terminalov ali tankerjev zaradi eksplozivnih sredstev, ki so v tankerjih ali ki v njih pridejo. V tem smislu je treba poudariti, da v Italiji sploh ne omenjajo varnostnih ukrepov potrebnih pri že obstoječih rizičnih industrijskih objektih. Med temi je naftni terminal SIOT (najpomembnejši v Sredozemlju) s pripadajočimi skladišči; s tem se je obšlo vse evropske državne obstoječe veljavne uredbe. Popolnoma nemogoče je v tej situaciji razmišljati o vstavljanju novih tveganj, ki predstavljajo tako veliko uničevalno moč, kot so plinski terminali.

4). Militarizacija vod Tržaškega zaliva

Značilnosti, razsežnosti, zagotovila in posledice potrebnega oboroženega nadzora (vojaško in zasebno) niso določene. Znašli bi se v situaciji, kjer bi bilo potrebno militarizirati cel severni del Jadranskega morja. To bi povzročilo neizbežne probleme z obmejnimi državami. Zagotovljeno bi moralo biti stalno patruliranje na morju tudi iz zraka –podnevi in ponoči. Vse to ima majhne možnosti hitrega reagiranja na napade, ki bi prihajali iz slovenske ali hrvaške obale. Možno bi bilo posredovanje s hitrimi vozili (motorni čolni, ki presežejo hitrost 50 vozlov in nosijo eksploziv visokega potenciala). Slovenija ne bi imela možnosti zagotoviti take gotovosti, potrebovala bi intervencijo italijanske vojaške mornarice, ki bi morala –da bi lahko ukrepala- prestopiti slovenske in hrvaške teritorialne vode. Stroški za zagotovitev varnosti teh struktur bi bili gotovo zelo visoki, iz načrtov pa ni možno razbrati, kdo bi jih pokril: potrebna bi bila stalna prisotnost specializiranih enot, ki bi preprečile napade na platformo terminala kot tudi napade podvodnih cevi in pod morjem ter zračne napade. Zato bi bile potrebne vsaj tri specializirane enote v stalni pripravljenosti.

5). Mednarodno širjenje škode in tveganja

Tveganja in škode, ki bi eventuelno nastale kot posledica eksplozije na terminalih ali tankerjih ob obali, hlajenja in onesnaževanja morja (vpliv tudi na ribištvo, marikulturo in turizem), povečanje tudi prometa po morju, ki bi se razširilo tudi na vode in teritorij tako Slovenije kot Hrvaške. Kar se Slovenije tiče, je bil že evidentiran negativni vpliv terminalov in njihove dejavnosti in sicer:

-varnost prometa po morju v Koper-Capodistia in iz Kopra-Capodistria tudi zaradi normalne prisotnosti tankerjev z nevarnimi tovori bodisi v Koper kot tudi v tržaško pristanišče

-vpliv na zdravje Tržaškega zaliva, ki ga delijo tri države in vključuje vsa zaščitena obalna območja in ki so zaščitena na državni ter evropski ravni,

-na morsko dno in turistično ekonomijo treh držav

Potrditev izgradnje plinovoda Gazprom Russia-Slovenia pomeni, da je gradnja terminala v Tržaškem zalivu nesmiselna.

Alpe Adria Green-u so iz EU komisije in zagovorniki plinskega terminala nenehno očitali, da znamo samo nasprotovati lokaciji tega projekta, zato EU komisiji in vsem trem državam predlagamo, da naj zgradijo skupen plinski terminal na severnem Jadranu. Plinski terminal naj bi stal na naftni ploščadi IVANA – A iz katere sta že zgrajena plinovoda proti Italiji in Hrvaški. Tehnologija, ki bi bila uporabljena za segrevanje plina, pa ne potrebuje morske vode za segrevanje plina, prav tako je globina morja na tej lokaciji okoli 40 metrov in tankerji ne morejo vplivati na morsko dno.

Z projektom PRISLUHNI MORJU – ŠKOLJKI smo želeli predvsem informirati prebivalce na obali in širši Sloveniji, da bi z izgradnjo tega plinskega terminala izgubili še ta majhen košček morja, ki ga imamo. Opozoriti smo jih tudi hoteli, da bil uničen ekosistem v morju in da bi praktično imeli MRTVO MORJE!

Zadnjo akcijo»PRISLUHNI MORJU – ŠKOLJKI«. smo izvedli 21.09.2013na stojnici v Kopru (za tržnico), med naključnimi mimoidočimi smo zbrali v 7 urah na enem podpisnem mestu 756 protestnih podpisov proti izgradnji plinskega terminala v severnem Jadranu na lokaciji Žavlje – Italija, ki smo jih poslali EU komisiji v Bruselj. Obiskovalci so lahko prisluhnili školjki v kateri je bil nameščen MP3 predvajalnik, ki jim je povedala ključne probleme, zakaj plinski terminal ne sodi na to območje.

NAČRTOVANI SHOD V BRUSLJU , KO SE BO ODLOČALO O PRIORITETNI ENERGETSKI LISTI PA SMO ŽAL MORALI V ALPE ADRIA GREEN IZ PROJEKTA ČRTATI, ZARADI POMANJKANJA FINANČNIH SREDSTEV.

Predsednik Alpe Adria Green:                                                                                    Datum: 27.09.2013

Vojko Bernard

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.