Vetrnice vsaj dva kilometra stran!


ČASOPIS PRIMORSKE NOVICE:

petek, 13. september 2013

Ne le vaščani Laž, tudi Alpe Adria Green, ki zastopa vse več krajanov in lovske organizacije, so vse glasnejši nasprotniki vetrnih elektrarn, ki jih podjetje Vepa načrtuje v Senožeških brdih. Opozarjajo, da morajo biti vetrnice od hiš oddaljene vsaj dva kilometra. Če bi Vepa upoštevala to zahtevo, ki jo med drugim priporoča tudi en nemški proizvajalec vetrnih turbin, bi okrog Senožeč lahko postavila največ sedem ali devet od načrtovanih 40 vetrnic.

Vaščani Laž in Alpe Adria Green, ki zastopa vse več krajanov in lovske organizacije, opozarjajo, da morajo biti vetrnice od hiš oddaljene vsaj dva kilometra

Foto: Bogdan Macarol

SENOŽEŠKA BRDA > Vetrne elektrarne predstavljajo nevarnost, smo včeraj povzeli negativno mnenje vaščanov Laž k pobudi za državni prostorski načrt za Park vetrnih elektrarn (PVE) Senožeška Brda. In glasov, ki nasprotujejo vetrnim elektrarnam, je iz dneva v dan več, največ zaradi negativnih posledic, ki naj bi jih imele postavitve vetrnih elektrarn na življenje in zdravje ljudi.

Evropska direktiva o obnovljivih virih energije daje prosto izbiro vsaki državi, katere vire bo uporabila, saj se države med seboj razlikujejo. “Vetrnice so res obnovljiv vir energije, vendar odločitev zanje ni obvezna,” pravi Bernard. Državi in investitorjem očita, da tega ljudem niso povedali. Ista direktiva tudi določa, da lahko država vlaga v obnovljive vire druge države in se ji to šteje kot vložek v odstotek obnovljivih virov. Energetski zakon v 65 členu določa, da imajo ob enakih stroških za izrabo varčevalnih potencialov na strani rabe ali za zagotavljanje novih zmogljivosti za isti obseg energije prednost ukrepi za dosego varčevalnih potencialov. “Po tem členu sodeč je ves PVE neprioriteten, ker lahko celotno načrtovano energijo privarčujemo in investicija v PVE ni potrebna ter bi bil denar od naših elektro računov napačno investiran,” utemeljuje Bernard in pravi, da bi z varčevalnimi potenciali bolj vplivali tudi na odpiranje delovnih mest. Igra s fosili in obnovljivimi viri energije je po besedah Bernarda konfuzna. Če bi PVE res povečal odstotek obnovljive energije, pa to ne pomeni nič, ko in če bo zgrajen plinovod Ajdovščina-Lucija. “Plin kot fosilno gorivo, in iz plinovoda bi ga bilo velike količine, bi zmanjšal odstotek obnovljivih virov v celotni energiji. Tudi tega niso povedali,” pojasni Benard.

Sindrom vetrnih elektrarn

V Sloveniji študij o dolgoročnih vplivih vetrnih elektrarn na življenje ljudi še ni, v tujini pa jih je že precej. Med drugimi se je s tem ukvarjal Daniel Shepard, ki je preučeval vetrnice v dolini Makara na Novi Zelandiji.

Raziskava je pokazala, da ima polje vetrnih elektrarn, razvrščenih dva kilometra od bivališč (ki ga po številu vetrnic lahko primerjamo z načrtovanimi v Senožeških brdih), negativen vpliv na psihofizično zdravje okoliških prebivalcev.

Še več, znanstvenica Nina Pierpont je bolezenske znake poimenovala kar sindrom vetrnih elektrarn. Ta ima številne simptome, med drugim kot nespečnost, glavobole, vrtoglavico, utrujenost, živčnost, jezo, depresivnost, izgubo spomina, težave z očmi, težave z učenjem in koncentracijo.

Vsaj dva kilometra od najbližjih hiš

Vendar ta dva strokovnjaka nista edina, ki opozarjata na zdravstvene težave. Podobna opozorila prihajajo tudi z Danske, ki jo, tako pravijo Lažani v svojem elaboratu, pobudniki vetrnih elektrarn promovirajo kot oazo zelene vetrne energije, pa tudi od nemških proizvajalcev vetrnih turbin Rotexo. Mnenja so enaka: vetrnice naj bodo oddaljene vsaj dva kilometra od prebivalcev.

Če bi snovalci senožeškega vetrnega parka upoštevali te zahteve, bi lahko postavili le sedem ali devet vetrnih elektrarn. Ali bodo potem Senožeška brda še zanimiva?

Predstavnik Vepe Aleš Musić je včeraj za PN povedal, da se o posameznih pripombah ne morejo opredeljevati, saj bodo imeli končno besedo o primerni oddaljenosti vetrnic in tudi o vseh drugih pripombah in smernicah, ki so jih zainteresirani podali v času javne razgrnitve, strokovnjaki. Vse pa morajo najprej temeljito analizirati. “Ničesar ne bomo zanemarjali,” je zatrdil Musić.

Iz Dolenje vasi že 62 podpisov proti

Na organizacijo Alpe Adria Green (AAG) se je obrnila nastajajoča civilna iniciativa. “Nastanek civilne iniciative ni lahek, ker mora biti problem hud, da se ljudje, poleg dela in skromnega prostega časa, ukvarjajo še z reševanjem zadev, s katerimi jih država obremeni in za njih niso sprejemljive. V tem primeru so se preko sokrajanov oglasili posamezni prebivalci iz okoliških krajev in lovske organizacije, ki jih načrt PVE zadeva, in sicer Dolenja vas, Potoče, Senadole, Gabrče, Laže, Senožeče, Otošče in Razdrto,” je povedal predsednik AAG Vojko Bernard.

Negativnih glasov je vedno več, v Dolenji vasi so po njegovih besedah zbrali že 62 podpisov proti postavitvi PVE, poleg Lažencev pa so glasni nasprotniki vetrnic tudi v Senadolah.“Morda so edino v Gabrčah manj nasprotni, ker nekdo lobira za postavljanje vetrnic od hriba Zajčica proti Vremščici skozi agrarno skupnost, da bi zemljišča oddajali v najem,” je še povedal Bernard.

Vendar pri vetrnicah srednje poti ni, poudarja. “Krajani se dobro zavedajo, da PVE za državljane Slovenije ni nujen, kot je bila avtocesta,” pravi Bernard. S kakšno pravico jim torej država uničuje bivalno okolje, se sprašuje. “Tudi dva kilometra oddaljenosti vetrnic od naselij je premalo v primerih, ko so te postavljene na hribu. Večje kot so vetrnice, močnejši so zvoki. To se je v Sloveniji skrivalo,” pove in zatrdi: “Z vetrnico na Griškem polju je prišlo to na dan. Kazen bo pravična, nobene vetrnice v polmeru petih kilometrov. Vetrnega parka tu sploh ne more biti!”

So zahteve krajanov in civilne iniciative prehude? “V Avstraliji priporočajo oddaljenost deset kilometrov,” opozarjajo na dejansko (pre)skromnost svojih zahtev Laženci.

Evropska direktiva o obnovljivih virih energije daje prosto izbiro vsaki državi, katere vire bo uporabila, saj se države med seboj razlikujejo. “Vetrnice so res obnovljiv vir energije, vendar odločitev zanje ni obvezna,” pravi Bernard. Državi in investitorjem očita, da tega ljudem niso povedali. Ista direktiva tudi določa, da lahko država vlaga v obnovljive vire druge države in se ji to šteje kot vložek v odstotek obnovljivih virov. Energetski zakon v 65 členu določa, da imajo ob enakih stroških za izrabo varčevalnih potencialov na strani rabe ali za zagotavljanje novih zmogljivosti za isti obseg energije prednost ukrepi za dosego varčevalnih potencialov. “Po tem členu sodeč je ves PVE neprioriteten, ker lahko celotno načrtovano energijo privarčujemo in investicija v PVE ni potrebna ter bi bil denar od naših elektro računov napačno investiran,” utemeljuje Bernard in pravi, da bi z varčevalnimi potenciali bolj vplivali tudi na odpiranje delovnih mest. Igra s fosili in obnovljivimi viri energije je po besedah Bernarda konfuzna. Če bi PVE res povečal odstotek obnovljive energije, pa to ne pomeni nič, ko in če bo zgrajen plinovod Ajdovščina-Lucija. “Plin kot fosilno gorivo, in iz plinovoda bi ga bilo velike količine, bi zmanjšal odstotek obnovljivih virov v celotni energiji. Tudi tega niso povedali,” pojasni Bernard.

PETRA MEZINEC

MARICA URŠIČ ZUPAN

ČASOPIS DELO:

Ljudi skrbi bližina in hrup vetrnic

Ministstrstvo je potdilo, da je iz Senožeč prejelo več pobud oziroma nasprotovanj vetrnemu parku.

Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
pet, 13.09.2013, 09:00

Laže – Skoraj vsi krajani Laž in ostalih vasi so se do roka za oddajo pripomb izrekli proti Vetrnem parku (Vepa) Senožeška brda z do 40 vetrnicami in opozarjajo, da so načrtovane vetrnice veliko bližje hišam, kot to dovoljujejo predpisi na tujem. Drugače menijo v Gabrčah.

Do 19. avgusta – roka, ki ga je občini določil pobudnik, se je do projekta opredelila občina Divača in pogojno dopustila postavitev 13 stebrov. Do podaljšanega roka, 9. septembra, pa so svoja odklonilna stališča oddali Civilna iniciativa Kras, v katero so se povezali posamezniki iz vasi Laže, Dolenja vas, Senadole, Potoče, posebej 43 volilcev, podpisnikov negativnega mnenja iz vasi Laže, Alpe Adria Green, Lovska družina Senožeče in drugi.

Ministstrstvo za infrastrukturo in prostor je potdilo, da je iz krajevne skupnosti Senožeče prejelo več pobud oziroma nasprotovanj vetrnemu parku. Prejeli so tudi smernice nosilcev urejanja prostora na državni ravni, vse pa bodo analizirali v mesecu dni. Še vedno pa niso prejeli smernic direktorata za kmetijstvo ne odločitve o potrebnosti izdelave postopka celovite presoje vplivov na okolje. Za jesen pripravljajo delavnice na terenu.

Domačini zahtevajo mnenje psihoakustika

Prebivalci vasi Laže so zaradi ugotovitev tujih študij o posledicah, ki jih ima na človeško zdravje nizkofrekvenčni hrup vetrnic, poiskali stik z avtorjem ene od njih, od ministrstva pa zahtevajo neodvisno strokovno presojo strokovnjaka s področja psihoakustike. Ugotovitve tujih študij namreč kažejo, da vetrnice ne bi smele stati manj kot dva kilometra stran od naseljenih hiš, kar je v svojo zakonodajo že vnesla na primer Škotska, krajani Laž pa pobudnikom priporočajo tudi branje študij o negativnih vplivih vetrnic na zdravje ljudi na Danskem in v Franciji.

Po projektu Vepa bi v manjši oddaljenosti od Laž stalo 22 turbin, najbližje tudi samo 177, 129 in 412 metrov, oziroma jih z vidika oddaljenosti od hiš tudi v ostalih vaseh, ni primernih večina po projektu. Najbližji sosed obstoječe vetrnice v Dolenji vasi je od nje oddaljen 400 metrov, je javno povedal, da morajo okna zaradi motečega ponavljajočega zvoka elise zapirati zlasti zvečer in ponoči.

»Volovja reber je padla zaradi negativnih vplivov na ptice. Tu živimo ljudje in to ni nikomur mar. Vetrnice so za nas nesprejemljive tudi, ker hočemo razvijati sonaravni turizem, zadosti je, da imamo kamnolom in daljnovoda,« je za Delo včeraj povedal Diego Loredan iz Laž, ki opozarja na okrnitev videza krajine, saj mora biti pod vsako vetrnico hektar proste površine, do vsake vetrnice pa mora voditi štirimetrska cesta.

Civilna iniciativa Kras zaradi podobnih ugotovitev, pa tudi do zdaj prikritega dejstva o uničujočem zvoku, ki ljudem v bližini vetrnic menda moti spanec (stališču so priložili študijo), povsem odklanja vetrnice in zahteva umik pobude, s čimer bi tudi prihranili denar. Alpe Adria Green pa od ministrstva zahteva utemeljitve trditev, da bodo vetrnice povečale zanesljivost in samozadostnost oskrbe z elektriko, diverzifikacijo proizvodnih virov in konkurenčnost gospodarstva.

Opozarjajo, da se pobudnik opira na nacionalni energetski program, ki sploh še ni sprejet, medtem pa veljavni energetski zakon govori o tem, da imajo, ko gre za isti obseg energije, ukrepi za uporabo varčevalnih potencialov prednost ob enakih stroških za varčevanje ali za zagotavljanje novih zmogljivosti.

V Gabrčah so se pripravljeni pogajati

Proti vetrnicam se je izreklo tudi 62 prebivalcev Dolenje vasi, v bližini katere že stoji vetrnica, 80 odstotkov prebivalcev Senadol, proti so tudi v Potočah, drugače pa je v Gabrčah. predsednik agrarne skupnosti Gabrče Anton Može je namreč včeraj za Delo pojasnil: »Že lani je 82,7 odstotka članov, to je brez dveh članov, sprejelo sklep, da oddamo parcele na Zajčici, Gavgah in ob vznožju Vremščice v najem za gradnjo vetrnic. Dva ponudnika sta resna, nismo se odločili. Odstotek od prodane elektrike bo premalo, če bi jih bilo pet, bi bilo odlično!« Imen ponudnikov pa Može noče izdati.

Komentarja investitorja Gojka Musića, ki je konec avgusta dejal, da bodo zadnjo besedo o projektu imeli prebivalci, zaradi njegovega potovanja izven države nismo dobili.

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.