POBUDA AAG ZA PRIPRAVO DPN ZA PARK VETRNIH ELEKTRARN (PVE) SENOŽEŠKA BRDA


Usmeritve, predlogi, priporočila,mnenja ter zahteve, tudi z uporabo Aarhuške konvencije.

1. AAG deluje v javnem interesu po ZVO in ZON. Zastopa v predmetni zadevi krajane občin Divača, Sežana, Pivka in Postojna, ki so formalno ali neformalno povezani ali nepovezani.

2. V korist krajanov zahtevamo podaljšanje javne obravnave za 30 dni, od 10.9.2013 dalje. Po Aarhuški konvenciji je treba dati krajanov dovolj časa za kvalitetno pripravo usmeritev in stališč, kar pa v tem primeru ni bilo storjeno, saj je bila razprava razpisana v počitniškem času ter šolskih počitnicah, česar tudi nekaj dni septembra ne odtehta. Ljudje se niso mogli posvetovati s strokovnjaki, ki so bili na dopustih, vsekakor pa niso mogli pripraviti temeljitejših gradiv na predloženo pobudo in načrt PVE. S tem je bila krajanom in drugim državljanom kršena osnovna pravica do dovolj časa za razpravo, še posebej, ker je gradivo strokovno ter obsežno.

3. AAG zahteva umik pobude za pripravo DPN za PVE Senožeška brda.

4. AAG zahteva tudi prekinitev postopka po katerem teče obravnava pobude.

5. AAG podkrepljuje zahtevi 3. In 4. S tem, da bi bila umestitev PVE v prostor Senožeških brd netrajnostna in bi spodkopala turistični in drug razvoj občine Divača, negativno vplivno pa tudi sosednjih občin.

6. Snežniška brda hočejo krajani ohraniti naravna, kakršna so ter neposeljena oziroma brez industrializacije, ki jo predstavlja načrt PVE. Snežniška brda hočejo ohraniti v tej kvaliteti, ker so tudi osnova za turizem s spremljevalnimi dejavnostmi in številnimi delovnimi mesti, skratka gavarujejo kot takega in ne dovolijo vzpostavitve industrijske cone, kakršno predstavlja načrt PVE.

7. Direktoratu za energetiko o PVE sporočajo: NE!

8. Z realizacijo načrta PVE bi se bistveno poslabšalo bivalno okolje ter bi prineslo negativne zdravstvene pojave zaradi posebnih, nizkih zvokov vetrnic. Dokaz za te neznosne zvoke je obstoječa vetrnica na Griškem polju, zaradi katere ljudje ne morejo spati ali jih zbuja, razbija koncentracijo in zmanjšuje delovne in bivalne možnosti. Priloga – študija! Ta kaže, da je bolje preprečiti postavitve vetrnic blizu naselij, kot pa potem zdraviti. Razdalje od naselij gredo tudi 10 km daleč in ne le 2, 3 ali 5 km. Počasi se te razdalje prebijajo v zakonodajo. Prav politika močno ovira uvajanje večjih razdalj v zakonodajo. Lahko se učimo od drugih in raje preprečimo spore in tožbe.

9. Pojav zvočnih motenj je znan po vsem svetu, ne glede na izboljšave vetrnic. Večje ko so, močnejši so zvoki. Načrt vsebuje še večje (3 MW) od obstoječe (2 MW). Če je vetrnic več v gruči, se zvočni okoljski pritisk še stopnjuje. Znano pa je, da se nizko frekvenčni zvoki in infrazvoki širijo skozi gozd zelo lahko, prodrejo pa tudi skozi zaprta okna. Slednje je v praksi dokazano na Griškem polju zaradi obstoječe vetrnice.

10. Tipi vetrnic brez zobnikov (Enercon na Griškem polju) ravno tako povzročajo zdravju škodljive zvoke, saj je nastanek teh zvokov drugačen.

11. Gradivo samo je nekvalitetno pripravljeno, saj našteva stvari, ki zavajajo in navajajo polresnice. Zato zahtevamo dokaze za nekatere trditve.

12. Zahtevamo strokovne dokaze za trditev pod 1.3., prva alinea.

13. Zahtevamo kvantifikacijo povečanja deleža pod 1.3. druga alinea:

14. Zahtevamo pod 1.3. tretja alinea strokovne dokaze za postavljeno trditev kakor tudi kvantifikacijo trditve.

15. Zahtevamo kvantifikacijo pod 1.3. 4.alinea – povečanje diverzifikacije

16. Zahtevamo strokovne utemeljitve za trditev pod 1.3. peta alinea

17. Zahtevamo kvantifikacijo pod 1.3. šesta alinea in strokovno utemeljitev

18. Trditev pod 1.3. sedma alinea je absurdna in popolnoma nesprejemljiva za krajane in vse, ki jim naravni predeli Snežniških brd predstavljajo rekreacijo, neokrnjeno vidno polje in druge kvalitete: najmanjši možni vplivi so tudi nesprejemljivi, saj razvrednotijo Senožeška brda, vnašajo hrup, ki se ga ne da preprečiti in uničijo kvaliteto krajine, čim postaviš 100m vetrnico kamorkoli, če 40 pa še toliko slabše za vse: ljudi in krajino.

19. Pod 1.4. so utemeljitve, ki pa so ignorirale druge člene zakonodaje in resolucij. Poleg tega navaja gradivo nekatere neveljavne predpise.

20. Energetski zakon kot hierarhična osnova. Veljaven je zakon EZ-NPB5 od 15.02.2012 in ne našteti v gradivu. Navajanje 65. Člena je polresnica, kajti naslednji odstavek izloča PVE iz DPN, saj pravi: ˝Ob enakih stroških za izrabo varčevalnih potencialov na strani rabe ali za zagotavljanje novih zmogljivosti za isti obseg energije imajo prednost ukrepi za dosego varčevalnih potencialov.˝ S tem je jasno, da PVE kot novogradnja nima prednosti, ampak je treba najprej izkoristiti varčevalne potenciale za isti obseg, ki jih je v Sloveniji še ogromno, saj po potratnosti energije izstopamo nad povprečje Evrope že vrsto let za 30 in več %.

21. Naštevanje predloga NEP 2010 do 2030 je brezpredmetno, saj ni sprejet in ima toliko variant, da je vsako sklicevanje nanj nepravilno oz. nezakonito.

22. AN OVE je tudi neustrezno obravnavan, saj ignorira možnosti, torej alternative k PVE, ki jih daje navedena Direktiva 2009/28/ES. OVE je namreč možno zgraditi oziroma financirati tudi v tretjih državah in se šteje delež OVE , ki bi ga Slovenija financirala, Sloveniji. Skratka, nobene obveze in nujnosti ni v načrtu PVE in pobudi ter se zlahka opusti, kar tudi zahtevamo.

23. Skratka, obveze 20/20/20 ter 25 OVE zlahka dosežemo brez PVE Senožeška brda. Zaradi velike škode, ki jo načrt PVE prinaša , je opustitev tudi zato nujna in potrebna.

24. AAG je pripravljen izdelati načrt doseganja zgornjih odstotkov, brez PVE Senožeška brda!

25. PVE predstavlja tudi izjemno 180 milijonsko škodo Sloveniji v krizi, saj bi šla večina denarja (za OVE) plačnikov elektrike iz Slovenije v Nemčijo, od koder je verjetni proizvajalec vetrnic in bi omogočali nemška delovna mesta , namesto razvoja izdelkov in storitev za izvoz iz Slovenije. Zato naj ta katastrofalni načrt Direktorat za energetiko takoj ustavi.

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.