Toplota zemlje za občutno cenejše ogrevanje


V razvitih državah geološke sonde doživljajo razcvet, pri nas pa so premalo poznane in brez ustrezne podpore države.

Borut Tavčar, gospodarstvo

pet, 23.08.2013, 06:00

Toplota zemlje za občutno cenejše ogrevanje

Toplota zemlje za občutno cenejše ogrevanje

Zaradi stroškov ogrevanja vsako leto mnoge zaboli glava, a ni treba, da je tako. Foto: Blaž Samec/Delo

Ljubljana – Uporaba geotermalne energije za ogrevanje in hlajenje je v razvitejših državah vedno bolj razširjena, saj ob večji naložbi prinaša velike prihranke. Pomembno je tudi to, da razen pritiska na kakšen gumb sistemi ne zahtevajo nobenega dela.
Božo Dukič, ustanovitelj podjetja Geosonda, je pripravil in izvedel prvi projekt geotermalne sonde s toplotno črpalko leta 2003 v Kranju. Od takrat je z geosondami, ki jih proizvajajo v Švici, kupuje pa jih v Avstriji, sodeloval še v mnogih projektih, področje pa pozna tako dobro, da je močno razočaran nad politiko države.
Med projekti, v katerih je sodelovala ali pa jih je predlagala družba Geosonda, so med drugim sistem ogrevanja in hlajenja za stavbo Univerze v Novi Gorici v Vipavi, ki izkorišča toploto Vipave. V Kopru se pogovarja o podobni uporabi morja, kar poznajo v več mestih. S pomočjo energije morja in toplotnimi črpalkami bi lahko, denimo, nadomestili 500.000 litrov kurilnega olja in 200 klimatskih naprav v Splošni bolnišnici Izola. Takšen energetski objekt bi bil lahko tudi dodatna dejavnost Luke Koper. Največja stavba, ki se ogreva in hladi z geosondami, je 25.000 kvadratnih metrov velika poslovna stavba Telekoma v Budimpešti. V Kranjski Gori nameravajo izkoristiti opuščeno 200 metrov globoko vrtino, s katero so pred leti poskušali priti do termalne vode. Energijo zemlje bi lahko uporabili za ogrevanje in hlajenje hotela, podobni sistemi bodo uporabni tudi za ogrevanje športnih objektov in na drugi strani za zasneževanje.
»Na vsakih deset metrov globine je ena stopinja Celzija več. Na 500 metrih je povsod od 20 do 25 stopinj,« pravi Dukič in dodaja, da sta v Sloveniji dve skupini opuščenih globokih vrtin, ki bi se jih dalo podobno uporabiti. Približno 100 raziskovalnih vrtin je naredila Nafta Lendava – po nekaj letih prizadevanj je Dukiču uspelo dokazati, da niso v lasti Nafte Lendava, temveč v lasti tistih, ki so dali lokacije v najem. Drugih je po Sloveniji še najmanj deset do 20. Težava je le, da denarja za raziskave ni, čeprav z geosondo lahko prihranimo do 80 odstotkov energije za ogrevanje in hlajenje.
»Največji problem v Sloveniji je to, da nimamo nacionalnega energetskega programa. Če ni programa, ni usmeritev, potem lahko lobiji izpeljejo, kar koli hočejo. Tako smo dobili tudi Teš 6. Zakaj pada cena elektrike na evropskem trgu? Zato ker je vedno več elektrike iz obnovljivih virov. Trajnostni viri energije pomenijo, da so ljudje bogatejši, ker za energijo ni treba toliko plačevati, poleg tega, kar je zelo pomembno, postajajo suvereni. Če ne kupujemo nafte, nas ne more nihče izsiljevati s cenami,« pravi Dukič.
Dodaja, da je cena za ves projekt z vrtino, geosondo in toplotno črpalko za družinsko hišo približno 17.000 evrov. Prihranek pa pomenijo že omenjene globoke vrtine pa tudi druge oblike zajemanje toplote okolja. Rudniške vode v Idriji imajo, denimo, 30 stopinj Celzija, v Helsinkih uporabljajo toploto kanalizacije. Načeloma je tako, da se naložba v sistem z uporabo podtalnice (zajem vode, odvzem nekaj stopinj Celzija toplote in vračanje vode v okolje) vrne v štirih do petih letih, naložba v sistem z geosondo (ni izmenjave snovi z okoljem) pa v šestih do desetih letih.
V Sloveniji ima proizvodnja toplotnih črpalk dolgo tradicijo, proizvedli so jih že najmanj 60.000. Zato je Dukiča zabolelo, ko je videl, da Petrol prodaja kitajske toplotne črpalke. Poleg tega Avstrijci vgradijo 5000 geosond na leto. »To pomeni, da bi jih morali mi vgraditi 1500, pa jih le sto. Ena vrtalna ekipa jih lahko toliko naredi v enem letu,« pravi Dukič.
Povsem domača proizvodnja
Podjetje Enertus iz Vrtojbe se ukvarja z izvedbo energetskih sistemov, ki temeljijo na izkoriščanju zemeljske energije. »Osnova naših sistemov je vertikalni zemeljski izmenjevalec (geosonda), njegov razvoj, proizvodnja in vgradnja so plod lastnega znanja. Po naših informacijah smo edino podjetje v Sloveniji, ki samostojno razvija, izdeluje in tudi uspešno vgrajuje zemeljski izmenjevalec – geosondo. Poleg izmenjevalca namenjamo veliko pozornost tudi razvoju visokoprevodne injekcijske mase, ki ima vlogo veznega člena med sondo in tlemi,« pravi direktor Matej Kosovel.
Poslanstvo podjetja je preskrba objektov s toploto in hladom, zato se ne omejujejo zgolj na proizvodnjo geosond, temveč prevzamejo izvedbo celotnega sistema (sonda-toplotna črpalka) na ključ. Rezultat takšnega pristopa je uspešna izvedba šestih projektov lani in letos. Razvijajo, izdelujejo in vgrajujejo napredne sisteme izkoriščanja zemeljske toplote, ki bodo v bližnji prihodnosti omogočali tudi sezonsko shranjevanje toplote sonca v tleh. »To pomeni, da bo mogoče presežek toplote poleti shraniti v tla in porabiti pozimi. V ta namen smo razvili in vzpostavili proizvodnjo naprednih toplotnih izmenjevalcev (sond) skupaj s sistemom povezav do toplotne črpalke. Za enako moč gretja ali hlajenja potrebuje naš sistem od 1,5- do 1,8-krat krajše sonde od sedanjih. Temu ustrezno je nižja tudi cena. V sisteme, ki jih sami izvedemo (od vrtalskih del, povezav do inštalacijskih del v kurilnici), vgrajujemo večinoma toplotne črpalke slovenskih proizvajalcev,« pravi Kosovel. Prihranki so odvisni od ogrevalnega sistema v objektu in znašajo od 60 do 80 odstotkov. V primeru hlajenja so prihranki okrog 50-odstotni glede na povprečno klimatsko napravo.
Kosovel meni, da je kakovostnih vrtalskih ekip v Sloveniji dovolj, niti cene vrtanja še niso bile tako nizke kot zdaj. »Glavne omejitve so predvsem finančna in kreditna sposobnost trga, pomanjkanje primernih finančnih produktov za podporo sistemu, v drugi vrsti pa prepoznavnost sistema. Tu zelo pogrešamo interes bank za sodelovanje pri načrtovanju primernega finančnega produkta za podporo prodaji tovrstnih sistemov, ki imajo življenjsko dobo 30 let in več. Menimo, da je to glavni manjkajoči kamen v mozaiku geotermalne tehnologije. Sicer lahko zdaj v našem podjetju izdelamo približno en ogrevalni sistem na teden s povprečno 100 metrov sond,« opozarja Kosovel.
Slabo poznavanje novih sistemov se kaže tudi v tem, da energetske prenove občinskih stavb temeljijo predvsem na biomasi, manj na izrabi zemeljske toplote. »Dejstvo je, da lahko relativno preprosto zamenjamo 100-kilovatni kotel na olje s 100-kilovatnim kotlom na sekance. Pri prehodu na geotermalno toplotno črpalko so zadeve nekoliko zahtevnejše, ker načeloma prehajamo iz visokotemperaturnega sistema na nizkotemperaturnega. Torej je pomemben vzrok pomanjkanje informacij in izkušenj pri projektantih in inštalaterjih. So pa tudi izjeme, denimo vrtec v Podpeči in šola v Hruševju pri Postojni,« pojasnjuje Kosovel. Za nizkotemperturne sisteme je sicer najprimernejše talno ali stensko ogrevanje, tako so tudi prihranki ustrezno veliki. Pred načrtovanjem prenove sistema pa je vsekakor treba najprej pomisliti na izolacijo stavbe in se šele potem odločati o moči naprav za ogrevanje in hlajenje.
Geotermalni sistemi poleg tega omogočajo takšen način delovanja, da se prilagodijo na tako rekoč vse načine proizvodnje električne energije. Sistem je namreč mogoče krmiliti tako, da deluje pretežno takrat, ko je elektrika poceni, v konicah pa sistem uporablja akumulirano toploto.
»Za enodružinsko hišo v Ljubljani (120 kvadratnih metrov), ki porabi 2500 litrov kurilnega olja na sezono, je okvirna cena za prenovo 12.000 evrov. Cena je precej odvisna od geološke sestave tal pod objektom. Na podlagi izvedenih prenov menim, da strošek ogrevanja po zamenjavi dosega tretjino do četrtino stroška kurilnega olja. Ali drugače, za takšno hišo sedanji letni strošek ogrevanja znaša 2500 evrov (kurilno olje), po obnovi pa od 600 do 800 evrov (elektrika). Če upoštevamo še hlajenje, se investicija povrne v šestih do sedmih letih, seveda pri sedanjih cenah energentov. Po pričakovani rasti cen energentov je doba še malo krajša,« še pravi Kosovel.

Opomba: Božo Dukič vodi komisijo za energetiko pri Alpe Adria Green org.

Preberite še članek iz arhiva AAG 2008, pa precenite ali je po 5 letih kaka razlika: https://alpeadriagreen.wordpress.com/2008/07/10/vsak-ima-toploto-na-svojem-dvoriscu-2/

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.