Poziv k zdravljenju z Naravo pri projektu obnova onesnaženega zemljišča Stare Cinkarne


 

Obnova in čiščenje z betonom

Okoljske spremembe so se in se bodo vedno dogajale, in strinjam se s trditvijo, da odmik človeka od narave nikoli ni bil tako velik, kot je sedaj, zato plašijo predvideni ukrepi za izboljšanje in odpravljanje preteklih onesnaženj v Celju, ker vpletajo in dajejo prednost „človeškim in finančnim“ virom, prevladuje razum znanstvenika nad njegovim notranjim občutkom.

Narava ne pozna omejitev delovanja samo na določen del življenjskega okolja, kar pomeni, da tudi naša „okoljska popravila“ ne morejo biti vezana na določen del življenjskega okolja.

clip_image002

Na slikah (D.Leštan), je prikazano območje 17 hektarjev, kjer bi potekala „Obnova in čiščenje z betonom“. V sedanjosti to območje normalno deluje, zarašča se s samoniklimi združbami dreves, grmov in zelnatih trajnic. Ena izmed razlag, zakaj na tem območju ne bi dopolnili samodejnega zaraščanja s sajenjem enakih ali podobnih rastlinskih združb, je razlaga, da rastline prepočasi rastejo in, da potem ne vedo kaj bi z njimi, pustiti jih tam je pa nemogoče, ker nameravajo na tem območju zgraditi „urbano cono“.

Samodejna obnova in čiščenje z Naravo

Z živimi bitji množično poseljena tla kot odeja prekrivajo podtalnico in pomembno vplivajo na kakovost zraka, življenja samega.

clip_image004clip_image006

Obe sliki prikazujeta združbo zelnatih trajnic, kjer mrgoli čebel, čmrljev, metuljev, hroščev, najdejo se celo deževniki. Ravno v tem vročem času so ta del pokosili, kar bi v primeru „Obnova in čiščenje z Naravo“ bilo nesmiselno. Samodejna razrast pomeni raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst.

Ob samodejni obnovi in čiščenju z Naravo

Sprejem kovin v nadzemne dele rastlin prispeva k zmanjšanju deleža težkih kovin v tleh, kar pa ne pomeni, da so takšna tla ali rastline primerne za uporabo v kakšne namene gospodarske rabe, vse gre namreč po principu „večje vsebnosti težkih kovin v tleh, večje vsebnosti v rastlinah“. Tako se namreč narava čisti že tisočletja in dobro bi bilo, da ta prostor ostane nepozidan, neuporaben za izkoriščanje, pustimo ga živeti in mu z našim znanjem o naravnih ponovnih oživitvah pomagajmo, da se bo potrdil kot „čistilni prostor“ za Celje.

Edini prostor, kjer se zemljišče ne obnavlja, je s folijo prekrita površina izkopane, onesnažene zemljine, ki je tako postala odpadek, ki ga nihče noče in pa seveda novi in novi nanosi salonitnih plošč, gospodinjskih, gradbenih in ostalih odpadkov, kar kaže, da ne glede na trud vseh znanstvenikov, občinskih delavcev in civilnih iniciativ, večina ljudi še vedno ne razume smiselnosti ohranjanja za zanamce. Visoki, spomeniško zaščiteni dimniki so opomin naši generaciji, ob njih rastoča šentjanževka (slika desno), pa znak Narave, kaj moramo storiti v prihodnosti.

clip_image008clip_image010

Samonikle rastline so na področju Stare Cinkarne ne samo izboljšale tla onesnažena s težkimi kovinami, pozelenitev z rastlinami je izboljšala pogled in omejila zapraševanje kovin v okolico, kar se kaže v dobrem počutju, ko se sprehajaš med rastlinami. Celo metuljnica, grmovnica, ki s svojim bujnim cvetenjem privablja metulje, ose, čebele…, je pognala iz „z betonom in gruščem obnovljene površine“, to je Moč življenja.

clip_image012

Rastline, ki rastejo v bližini Stare Cinkarne ali neposredno na tem območju, kopičijo težke kovine v večji vsebnosti v koreninah ali nadzemnih delih, prilagodile so se na večjo vsebnost kovin v tleh, kar je vidno po pestrosti rastlinskih vrst, ki samoniklo poseljujejo onesnažena tla. Rastline so zdrave in hitro rastejo ne glede na to, da so izmerjene koncentracije težkih kovin na tem področju presegale mejne vrednosti, kar bi lahko oviralo normalen razvoj in rast rastlin.

Rastline so naravni skladiščniki težkih kovin

Tako pa neovirano in zelo hitro rastejo breze, topoli, javorji, dreni, vrbe, trsje, rogoz…, seveda brez vsiljivk ne gre, obrežje reke Voglajne je preraščeno z japonskim dresnikom, ki se z zadovoljstvom naseljuje tudi tukaj, družno s pajesenom in octovcem, med zelnatimi trajnicami pustoši suholetnica. To je še en znak za našo pomoč. Sedaj že res vrabčki na strehi čivkajo o tem, kako domače rodne rastline uspešno izpodrinejo tuje rodne vsiljivke, treba jih je le saditi, pa bo mogoče pognala še kakšna vrtnica.

clip_image014clip_image016

Torej so naravna bitja Stare Cinkarne skladiščniki težkih kovin in ostalih onesnažil, odporni na povečane vsebnosti v tleh, z razvejanim koreninskim sistemom, ki prodira v globine. In glede na to, da vedo povedati starejši prebivalci Celja, kaj vse se skriva pod površjem, nam je lahko takoj jasno, da niti en človek, navkljub dragim tehnologijam in strojem, ni sposoben očistiti tega. Po pripovedi sodeč je enako onesnaženo ali še celo bolj območje celotne celjske kotline. Samo v razmislek, v bistvu se je tudi pri nas zgodila ekološka katastrofa, ki smo se je zavedli šele s pozivanjem civilnih iniciativ po boljši prihodnosti. Ali bomo sedaj betonirali, asfaltirali in podirali? Gradili na novo? Zakaj, če pa že ob malem neurju padavinska voda zalije kleti? Zakaj, če pa je večina zgradb praznih, življenje mesta pa utripa v tujih trgovskih centrih s klimatskimi napravami?

clip_image018clip_image020

Zunaj je peklensko vroče, Savinja je tako nizka, da ji lahko z gotovostjo pripišemo status potočka, ljudje se hladijo v bazenih, zjutraj zalitih vrtičkih in v avtu je klima… Kaj pa, ko vode zmanjka, tako kot se je to zgodilo na Ostrožnem ob Koprivnici?

Zakaj mislite, da so stara drevesa tako pomembna? Celje je večje mesto, ki potrebuje rastlinska območja. Če se danes sprehodimo po mestnem parku se bomo najprej ustavili pod krošnjami starih dreves. Življenje mora biti sestavljeno iz drobnih užitkov.

Izmerjene vrednosti onesnažil v zemlji in zraku so zastrašujoče, zato je res smiselno, da se nekaj naredi, a ne moremo rešiti problema, če ga ne vidimo oziroma si pred njim zatiskamo oči. Za novodobne ljudi namreč velja, da zaradi gozda ne vidimo dreves, velja za vsa področja, ki nepovezano delujejo, čeprav se nam vsem dogajajo iste stvari.

Medsebojna povezava

Rastlinske združbe potrjujejo zgodbo o medsebojni povezavi in delovanju. Ena sama rastlinska vrsta je lahko odporna le na eno ali nekaj onesnažil in se ne more razviti na rastišču z vsemi mogočimi onesnažili, vključno s težkimi kovinami.

Rastline, ki jih izbere narava, hitro rastejo in hitro poseljujejo opustele, onesnažene površine.

Takšna prilagoditev je vezana na dedovanje odpornosti za določene kovine v tleh, tekom let je večina rastlin, ki sedaj rastejo v Sloveniji, razvila in se prilagodila onesnaženjem, ki se dnevno dogajajo. Tako kot ljudje in živali. Zavedanje, da lahko s svojim početjem uničim dolgoletni trud preživetja, me je napeljalo na razmišljanje o „čistilnih področjih“. Pa ne samo mene.

clip_image022clip_image024

Pomoč Naravi pri čiščenju in obnovi

Pogoj za vnos in kopičenje težkih kovin v rastline je, da je težka kovina v talni raztopini v topni obliki, premike težkih kovin iz tal pa povzroči tudi zakisanje zemlje.

Premike kovin v tleh omogočimo z dodajanjem razgradljivih snovi (kompost, hlevski gnoj, odpadli listi, veje, odmrle trajne zelnate rastline…) ter gline, kamene moke, ter drugih bolj ali manj opevanih in s strani strokovnih služb priznanih sredstev. Tako se poveča delež celokupne vsebnosti težkih kovin (svinec, kadmij, cink…) in onesnažil (primer žveplene kisline, ki se steka iz odvrženega akumulatorja na zemljišču Stare Cinkarne), ki ga rastlina lahko sprejme.

Zaradi medsebojnega sožitja korenin in glivic, se svinec težko prenaša iz tal v korenine, večina privzetega svinca ostane v koreninah in se skoraj ne premika v stebla, veje ali liste. Največ svinca sprejme rastlina skozi liste iz zraka (prašni delci), kjer se potem zadržuje v starejših listih.

Za kadmij in cink veljajo podobne lastnosti glede vnosa v rastlino le, da ju rastlina lahko premika po celi rastlini, odvisno od potrebe.

Prav tako lahko rastline preprečijo prehajanje kovin v rastlino (npr. z izločki, ki vežejo nase težko kovino) ali pa kovine nalagajo v tkivih, notranji mehanizmi v rastlini omilijo ali preprečijo škodljive vplive težkih kovin in drugih onesnažil.

Do potankosti so znane do sedaj proučevane lastnosti vseh živih bitij, a nas še vedno preseneti obnašanje Narave v trenutkih samoobnavljanja. Koreninski spleti rastlinskih združb delujejo povezano s prenosom podatkov, združijo se tiste rastlinske vrste, ki lahko koristijo ena drugi pri zagotavljanju ugodnih življenjskih pogojev.

Drevo s svojo veličino predstavlja najvišjo stopnjo čiščenja, poveže se z drugimi drevesi, ki tvorijo splet, kjer najbolje uspevajo v medsebojnem sodelovanju. Topol in vrba sta med sabo povezana tudi preko glivic na koreninah, topol skladišči težke kovine v listih, vrba v koreninah. Ko topol odvrže liste, lahko vrba s koreninami privzame, kar je topol spremenil in skladiščil v listih.

Za vsako živo bitje so omejitve, kot pri človeku, če je nečesa preveč, življenje ugaša.

Vzorec sestavljen iz različnih dreves je ogrodje. Drevesa in grmi se v naravnih sestojih lepo razumejo in tvorijo ugodne pogoje za rast zelnate podrasti. Na slikah grašica in rman v vzajemnem sožitju z metuljem. Še vedno smo na območju močno onesnažene Stare Cinkarne.

clip_image026clip_image028

Vzpostavljeno čistilno območje Medloga

clip_image030clip_image032

Podobna zgodba se odvija v bivši drevesnici Vrtnarstva Celje, kjer je nastal DREVESNI PARK kot čistilni prostor za ta del mesta Celja, neposredno v bližini reke Savinje. Drevesa, grmovnice in podrast krepijo naravni uravnalni splet, priča smo neprestanemu obnavljanju, čiščenju, zadržana voda spodbuja življenjsko pestrost, ohranja se življenje.

V Drevesnem parku je nastala rastlinska učilnica po večletni pridelavi okrasnih rastlin za namen prodaje. V skladu s takratnimi predpisi o uporabi škropiv, ki sedaj seveda ne veljajo več, bi lahko rekla, da je bilo to zemljišče prekomerno onesnaženo, čeprav je podtalnica nizka in Savinja teče zraven. A predpisov in zakonov se moramo držati, čeprav se kasneje pokaže, da so bili nesmiselni.

Če bi sedaj vzorčili pitno vodo na tem mestu, bi bili rezultati neprimerno boljši. Rastline ne samo, da čistijo tla in vodo, ustvarjajo tudi novo talno kapaciteto za sprejem vode. No, mogoče bi bilo sedaj spet česa preveč glede na škodo, ki jo povzroča izvedba projekta „protipoplavne varnosti“.

V takih učilnicah najdemo vzorce zasaditev primernih rastlin, kajti narava izbira po ključu najhitrejše vzpostavitve ravnotežja. Zlato sporočilo narave človeku. Tako včasih vrtnarska, kmečka in gradbena logika zataji, zato stroka, ki je opustila povezave z naravo in drugimi strokami, opušča tudi logična razmišljanja, dogajajo se človeške zmote in napake.

Ohranjena in v okolje varstvene projekte vključena, obstoječa, nekoč onesnažena pridelovalna površina ob reki, ki se je tekom let spremenila v samočistilni predel, kjer si podajata roko narava in človek, je lahko primer dobre rešitve še za ostale manjše in večje pritoke Savinje.

clip_image034clip_image036

Sporočilo Narave

Sporočilo Drevesnega parka vsem ljudem, ki na tak ali drugačen način na prvo mesto postavljajo ohranitev narave so besede dveh umetnikov;

Marka Pogačnika: „Ne pomaga, če popravljamo stvari v naravi, ko pa ljudje ostanemo isti in delamo še zmerom iste napake. Zato je oboje enako pomembno, delo na sebi in sodelovanje s svetom in naravo.“

in

Andreje Džakušič: „Odlična priložnost za mesto, da razširi svoje zelene površine in pridobi javni prostor in v svoj organizem vključi nekaj, kar že ima in mu je bilo nehote podarjeno.“

Zame to pomeni, da se pri takih rešitvah okoljskih problemov prisluhne in sodeluje, naravi in ljudem, ki smo del nje in ne nad njo.

clip_image038clip_image040

clip_image042clip_image044

Z veseljem prebrano:

Marko Černe, Borut Smodiš – Fitoremediacija kot ekotehnološki način za čiščenje z radionuklidi onesnaženih tal in voda

Ana Vovk Korže – Nas narava lahko zapusti ali kaj so ekoremediacije?

Remediacija onesnaženih tal s težkimi kovinami; Distribucija težkih kovin v rastlinske dele BRASSICA NAPUS L. VAR. NAPUS – Nadja Romih, Boštjan Grabner, Cvetka Ribarič Lasnik

Raziskave onesnaženosti tal Slovenije – Marko Zupan, Helena Grčman, Franc Lobnik, Silvo Žlebir

Marko Pogačnik – Intervju: Spet moramo najti stik z zavestjo narave

Remediacija s strupenimi elementi onesnaženih tal – D.Leštan, N.Finžgar, M.Udovič, G.Voglar, M.Pociecho, D.Voglar

Andreja Džakušič – Srečevanja

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.