Aurelio Juri–ODPRTO PISMO–“plinski terminal žavlje”


Aurelio Juri

sodelavec Transnacionalnega Tehničnega Omizja

o uplinjevalnikih v Tržaškem zalivu

Mag. Dejan Židan

Minister za kmetijstvo in okolje RS

ODPRTO PISMO

Spoštovani g. minister,

Ker drugače ne znam, bom tudi tokrat neposreden in odkrit, v upanju, da si zamere ne bom prislužil.

Pišem Vam kot bivši poslanec Državnega zbora, ki je med prvimi, že leta 2006, sprožil v slovenskem parlamentu alarm pred načrtovanima uplinjevalnikoma zemeljskega plina v Tržaškem zalivu ter injiciral razpravo in sprejem vrsto sklepov s tem v zvezi. Pomembno vlogo je takrat odigral kolega, dr. Pavel Gantar, podpredsednik parlamentarnega Odbora za okolje in prostor, in ključno pri odločanju je bilo medresorsko poročilo, ki smo ga zahtevali in pridobili od vlade glede potencialnih vplivov izgradnje in obratovanja predvsem kopenskega terminala v Žavljah, ki je bil najdlje v postopkih pridobivanja ustreznih dovoljenj, na naš prostor.

Kasneje se je parlament vrnil na to temo leta 2009 s prejemom Resolucije o strategiji za Jadran in pritrdil nasprotovanju terminaloma na predvidenih lokacijah. Med ključnimi sklepi je tudi zadolžitev vlade, da sproži ustrezne pritožbene postopke znotraj instituciji Evropske Unije v kolikor se z Italijo ne bi dalo dogovoriti drugače. Sicer ne dvomim, da poročilo stroke in sprejete sklepe DZ dobro poznate.

Izstopil sem iz aktivne politike in se upokojil, a se iz obravnavane problematike nisem povsem umaknil. Obratno. Že skoraj tri leta tesno sodelujem s skupino strokovnjakov, predvsem profesorjev in znanstvenikov Tržaške univerze, tako imenovanim Tehničnim omizjem o uplinjevalnikih, pod koordinacijo Sindikata Gasilcev dežele Furlanije Julijske Krajine, ki je ob sodelovanju stroke tudi iz Slovenije (Institut »Jožef Štefan«) in Hrvaške, še podrobneje preučil učinke morebitne postavitve in delovanja terminala v Žavljah ter ugotovil, da gre, zavoljo izbrane lokacije in tehnologije dovažanja in uplinjevanja zemeljskega plina ter goljufive dokumentacije investitorja, za enormno grožnjo morskemu in obmorskemu okolju, njunim naravnim habitatom, ter tudi za obstoječe gospodarske dejavnosti v prostoru, predvsem pristaniških, turističnih in ribolovnih, in ne nazadnje za varnost tu živečega prebivalstva.

Ugotovitve in opozorila Tehničnega Omizja, katerim – zanimivo – nihče od zagovornikov projekta, pa tudi sam investitor (španska multinacionalka Gas Natural) ni nikoli resno ugovarjal, so, družno s prizadevanji okoljske organizacije Alpe Adria Green, prispevale k temu, da se je mnenje odločevalcev na lokalni, pokrajinski in deželni ravni, ki je bilo prvotno naklonjeno žaveljskemu terminalu, obrnilo v totalno nasprotje. Vse prizadete občine: Trst, Milje, Dolina in Tržič, Tržaška pokrajina in dežela FJK ter sama tamkajšnja javnost so rekle nedvoumen NE obema projektoma, tudi tistemu off shore sredi zaliva. O tem kako so se opredelile slovenske občine Koper, Izola in Piran, mislim, da Vas ni potrebno posebej spomniti.

Čemu ves ta opomnik? Ker je tukajšnjo javnost, na obeh straneh meje, presenetila in ujezila napoved, da se bo Slovenija v sredo, na seji Evropskega sveta, vzdržala od glasovanja o seznamu prednostnih projektov skupnega pomena za EU na katerega je Italija uspela uvrstiti tudi uplinjevalnik v Žavljah.

Naj pri tem spomnim, da je bila to poteza ministra za razvoj v prejšnji Montijevi vladi, Corrada Passere, v samem času razpadanja vlade, oziroma brezvladja, in kljub sklepu o šest mesečni zamrznitvi postopkov v zvezi s tem projektom, ki ga je bil izdal njegov kolega za okolje, Corrado Clini. In naj pri tem dodam, da me preseneča to, da naš evropski komisar za okolje, spoštovani dr. Janez Potočnik, ni ob teh okoliščinah odreagiral in preprečil, da bi se Žavlje našle na seznamu.

Iz Vaših izjav izvemo, da ker gre za paketno glasovanje in ker je na seznamu tudi vrsta pomembnih slovenskih projektov, je vzdržani glas ter ločena izjava o nasprotovanju spornemu terminalu modra izbira. Morda, toda me obdaja bojazen, da ko se bo to zgodilo, verodostojnih in prepričljivih argumentov za sprožitev tožbe zoper Italijo v zvezi z žaveljskim terminalom, ko se bo njegova postopkovna pot k realizaciji nadaljevala, Slovenija več ne bo imela.

In potem? Boste prevzeli, skupaj z vlado, ki se je tako odločila, odgovornost za posledice? In le-te utegnejo biti katastrofalne. V roku nekaj let, opozarja stroka in – ponavljam – resnih ugovorov ni, bo Tržaški zaliv biološko mrtev, zamrle bodo tudi gospodarske dejavnosti, ki danes napajajo ta prostor z dohodkom in materialnimi pogoji za relativno varno in dostojno življenje, ves čas bo prebivalstvo v strahu pred nesrečo, ki ko se zgodi, ima pri tovrstnih objektih učinke katastrofe.

Upati je, da se bo najbolj ogrožena javnost, torej prebivalci Trsta, Milj, Tržiča in Doline, tej grožnji sama in najbolj odločno uprla, preko svojih lokalnih, pokrajinskih, deželnih in nacionalnih predstavnikov, a računali smo tudi na naši strani meje, da bo v sredo slovenske vlada, zavoljo že sprejetih sklepov parlamenta, zahtevala ločeno in ne paketno glasovanje o prednostnih projektov skupnega pomena za EU, ne nazadnje, ker le tako nastane seznam, ki ne bo le nek papir uradniško, oziroma administrativno apriorno sestavljen, ampak rezultanta temeljitega premisleka o vsakem posamičnem projektu posebej in odraz resne in odgovorne odločitve o tem.

A res ni več upanja, spoštovani gospod minister, da se pri tem Slovenija vsaj delno odkupi od stalnega, skorajda usodi predanega podrejanja vsemu, kar nam Bruseljska administracija položi na mizo in se do svoje in evropske javnosti nekoliko proslavi?Naj bo precedens. »Ne gremo se več paketnega odločanja. Prakso je potrebno spremeniti, sicer brez veze, da se sploh sestajamo in glasujemo o rečeh, ki so že vnaprej določene!«

Ne verjamem, da skupnost v katero smo vstopili te spremembe ne bi prenesla.

Srečno.

S spoštovanjem

Aurelio Juri

Koper, 21.7.2013

rupel - terminali

Tako sta diplomata iz Slovenije in Italije nazdravljala PLINSKEMU TERMINALU!!!! 

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.