Slovenska energetika talec Žavelj


DNEVNIK

Vir / Avtor:  Marjeta Kralj

19. julij 2013

Oznake: Okolje, Energetski projekti

Brezpogojna potrditev evropskega seznama energetskih projektov, na katerem je sedem slovenskih projektov, bi pomenila tudi podporo plinskemu terminalu v Žavljah. Na slovenskem seznamu so izgradnja treh in nadgradnja enega električnega daljnovoda ter trije plinovodi.

Na seznamu evropskih prioritet skupnega pomena je tudi močno sporni plinski terminal v Žavljah. (Foto: Tomaž Skale/dokumentacija Dnevnika)

Slovenska politika se je znašla v precepu. Naslednjo sredo bodo države članice EU še zadnjič razpravljale o tem, kateri energetski projekti naj se uvrstijo na evropski seznam prioritet skupnega pomena (PCI), zaradi česar bodo deležni hitrejših postopkov pri pridobivanju potrebnih dovoljenj in jim bodo zagotovljena evropska sredstva. Sloveniji je na seznam uspelo uvrstiti sedem energetskih projektov v skupni investicijski vrednosti približno 1,2 milijarde evrov. Toda na seznamu je tudi močno sporni plinski terminal v Žavljah, ki ga ob dokončni uvrstitvi nanj po pojasnilih ministrstva za infrastrukturo in prostor okoljski argumenti načeloma ne bi mogli več ustaviti.

Kompromisna rešitev?

Pri tem se od držav članic pričakuje potrditev celotnega seznama PCI, ki vključuje 130 projektov iz 28 držav članic. Po intenzivnih pogovorih se je slovenska vlada na včerajšnji seji odločila, da bo na srečanju podala izjavo, da nasprotuje uvrstitvi terminala na seznam, glasovanja o celotnem seznamu pa se bo vzdržala. Po besedah zunanjega ministra Karla Erjavca tako ne bo nobenega dvoma, ali je Slovenija gradnjo plinskega terminala v Žavljah podprla ali ne. Na infrastrukturnem ministrstvu pa je slišati, da bi bila izjava o nasprotovanju dovolj močna politična gesta proti gradnji terminala in da bi si slovenski projekti podporo politike zaslužili.

Gre za štiri elektroenergetske in tri plinske projekte s čezmejnimi vplivi, kar je pogoj za kandidiranje na seznamu PCI (Italijani so za gradnjo žaveljskega terminala dobili podporo Avstrijcev). Če bodo vsi projekti dokončno potrjeni, bo s pomočjo evropskih sredstev potekala gradnja dveh čezmejnih električnih daljnovodov z Italijo in enega z Madžarsko ter nadgradnja notranje elektroenergetske hrbtenice Divača–Beričevo–Podlog–Cirkovce z 220 kilovoltov na 400 kilovoltov. Slednja je na seznam uvrščena, ker je več kot 50 odstotkov tokov prek daljnovoda del čezmejnega trgovanja z električno energijo. Med plinskimi projekti pa je načrtovana izgradnja plinovodov do Italije, Madžarske in Hrvaške.

Toda čeprav bodo države članice v sredo zadnjič razpravljale o seznamu PCI, zadnja beseda ne bo njihova. Nicole Bockstaller, tiskovna predstavnica evropskega komisarja za energetiko Güntherja Oettingerja, je za Dnevnik pojasnila, da bo končni predlog v obliki uredbe predvidoma do oktobra oblikovala evropska komisija. Med ocenjevanjem predlaganih projektov pa bo pregledala tudi tiste, ki jim nasprotuje katera od držav članic. Ko bo oblikovan končni predlog komisije, bosta imela tudi evropski parlament in svet tri mesece časa za nasprotne predloge. Če uredbi ne bosta nasprotovala, bo ta sprejeta, seznam PCI pa dokončno potrjen.

Žaveljski terminal preimenovan

Naj ob tem dodamo, da je plinski terminal v Žavljah pred kratkim dobil novo ime. Italijanska vlada je predlagani projekt na seznamu PCI zaradi protestov Slovenije preimenovala v kopenski terminal v severnem Jadranu. Po pojasnilu infrastrukturnega ministrstva to »odpira možnost, da se za sporni projekt LNG Žavlje najde nova, druga lokacija«.

Toda predsednik okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green Vojko Bernard je skeptičen: »Italijanom ne verjamemo nič. Tolikokrat so že umikali in spreminjali ta projekt, da jim ne zaupamo več.« Obenem je ponovil, da je zanje edina sprejemljiva lokacija za plinski terminal v severnem Jadranu opuščena naftna ploščad družbe Ina, ki pa leži v hrvaškem morju, približno 30 kilometrov stran od obale. »Na kateri drugi kopenski lokaciji v Italiji bi bil terminal prav tako nesprejemljiv kot v Žavljah, saj je na dnu Tržaškega zaliva toliko strupenih usedlin, predvsem težkih kovin, da bi bilo ribištvo na obeh straneh meje uničeno. Gradnja plinskega terminala na slovenski strani bi imela še hujše posledice, saj bi bili takoj ob ves turizem. Prav zato da ne bi ogrozili turizma in ribištva, stoji tudi gradnja terminala na hrvaškem Krku,« je opozoril.

PLINSKI TERMINAL PRI TRSTU

Plinski terminal ob tržaškem zalivu je uvrščen na evropsko listo prednostnih energetskih projektov. Slovenska vlada gradnji na glasovanju v Bruslju ne bo nasprotovala. Dala naj bi le pisno izjavo, da se z gradnjo ne strinja, kar pa projekta ne bo ustavilo.

VIDEO: http://www.24ur.com/novice/slovenija/zadnja-priloznost-za-ustavitev-gradnje-plinskega-terminala.html

Video

Iz 24UR: Slovenija ne bo nasprotovala gradnji plinskega terminala
Ladja v tržaškem zalivu

(Foto: POP TV)


Gradnja spornega kopenskega plinskega terminala v Žavljah postaja vse bolj verjetna. Terminal je namreč uvrščen na evropsko listo prednostnih energetskih projektov, so poročali v oddaji 24UR.

V sredo bodo o gradnji glasovali v Bruslju. Slovenska vlada se je odločila, da temu ne bo nasprotovala. Glasovanja bi se naj vzdržala in dala le pisno izjavo, da se z gradnjo terminala ne strinja. To pa po mnenju poznavalcev nima nikakršnega pravnega učinka in ne bo ustavilo gradnje. Projekt bo tako najverjetneje prejel evropska sredstva, po hitrem postopku pa tudi vsa potrebna dovoljenja.

Okoljevarstveniki so ogorčeni. “Slovenska vlada je po mojem mnenju že zamudila vlak,” pravi Vojko Bernard, član slovensko-hrvaško-italijanske okoljske organizacije, ki pristojne že sedem let opozarja, naj vendar zavzamejo odločno pozicijo in se zoperstavijo terminalom.

 

SPOROČILO MEDIJEM

MOJCA KLEVA KEKUŠ, EVROPSKA POSLANKA

KOPER, 18. JULIJ 2013


Pobuda za čimprejšnjo negativno opredelitev Vlade Republike Slovenije do postavitve terminalov v Tržaškem zalivu


Evropska poslanka in podpredsednica SD mag. Mojca Kleva Kekuš je danes na predsednico Vlade RS mag. Alenko Bratušek naslovila pobudo, s katero želi, da se slovenska vlada čim hitreje negativno opredeli do postavitve plinskih terminalov v severnem Jadranu (do terminala v Žavljah in do terminala na morju t.i. offshore terminala).

Evropska poslanka je predsednico vlade pozvala naj negativno stališče Republike Slovenije do omenjenega projekta v naslednjih dneh posreduje predsedniku italijanske vlade in pristojnim italijanskim ministrom ter v vednost evropskemu komisarju za okolje dr. Janezu Potočniku in evropskemu komisarju za energijo Güntherju Oettingerju.

V naslednjih dneh bo namreč Evropska komisija odločala o končnem seznamu energetskih projektov, ki jim namerava dati prednost pri financiranju in izvajanju v naslednjih letih. Na evropsko listo projektov skupnega pomena (PCI) se po neuradnih informacijah utegne uvrstiti tudi projekt plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, saj je investitorju, italijanskemu podjetju Gas Natural Rigassificazione Italia, ne glede na močno nasprotovanje slovenskih in italijanskih lokalnih oblasti, nevladnih organizacij ter uprave tržaškega pristanišča, uspelo uvrstiti projekt kot predlog za listo PCI. Dejanska uvrstitev projekta na listo PCI bi pomenila hitrejše postopke pri pridobivanju ustreznih dovoljenj ter možnost sofinanciranja projekta z evropskimi sredstvi.

Svoje nasprotovanje postavitvi terminalov v Tržaškem zalivu so javno izrazili že župani številnih slovenskih, italijanskih in hrvaških občin v bližini predvidene gradnje ter med drugim tudi predsednica dežele Furlanija Julijska krajina Debora Serracchiani.

Mag. Kleva Kekuš meni, da je skrajni čas, da Vlada Republike Slovenije predstavi svoje negativno stališče do projekta. V nasprotnem primeru, se lahko zgodi, da bodo vsi naši napori prispeli prepozno.

Pobudo je mag. Kleva Kekuš naslovila tudi na predsednika Državnega zbora RS Janka Vebra, v kateri ga je pozvala, naj negativno stališče Odbora za zunanjo politiko do postavitve plinskih terminalov v Tržaškem zalivu uradno prenese mednarodni javnosti (predvsem Evropski komisiji).

VELIKA PREVARA - PL.TER.ŽAVLJE1

V ALPE ADRIA GREEN ŠE VEDNO NISMO PREJELI ODGOVOR NA NAŠO PETICIJO “PROTI UVRRSTITVI PLINSKIH TERMINALOV V TRŽAŠKEM ZALIVU, KI SMO JO POSLALI EU KOMISIJI, EU PARLAMENTU IN EU SVETU. PETICIJO SO POLEG AAG PODISALE ŠE VSE TRI PRIOBALNE OBČINE, LUKA KOPER TER OBČINA MILJE IZ ITALIJE. 

PETICIJA PROTI POTRDITVI UMESTITVE PROJEKTA PLINSKI TERMINALI ŽAVLJE NA EVROPSKO LISTO PRIORITET SKUPNEGA POMENA (PCI)
Plinskemu terminalu v Žavljah se je uspelo uvrstiti na evropsko listo prioritet skupnega pomena. Pri tem so se upoštevali le energetsko-ekonomski, ne pa tudi okoljski kriteriji. Če bo predvidoma do začetka poletja projekt na listi tudi dokončno potrjen, njegove gradnje ne bo preprečilo nobeno nasprotovanje več.
Zagovorniki plinskega terminala v Žavljah in pripadajočega plinovoda so našli rešitev, kako s pomočjo Evropske unije izigrati nasprotnike terminala tako na slovenski kot na italijanski strani in utišati polemiko o negativnih vplivih terminala na okolje. Predvidoma do letošnjega poletja bo dokončno potrjena evropska lista prioritet skupnega pomena (PCI) in če bo žaveljski terminal ostal na njej, njegove gradnje ne bo ustavilo nobeno nasprotovanje več. Ne le to, projekt bo v tem primeru upravičen tudi do evropske finančne pomoči.
Investitorju, italijanskemu podjetju Gas Natural Rigassificazione Italia, je konec letošnjega februarja ne glede na močno nasprotovanje slovenskih in italijanskih lokalnih oblasti ter nevladnih in drugih organizacij (med njimi tudi tržaškega pristanišča) uspelo uvrstiti projekt na listo PCI. Kriteriji presoje za uvrstitev na listo so izključno energetsko-ekonomske narave. Ker projekt v celoti leži na italijanskem ozemlju, ga Slovenija z liste ne more spraviti z vetom, druge države članice EU pa mu ne nasprotujejo. Predlagano listo projektov morajo sicer presoditi še tri evropske institucije – komisija, parlament in svet – vendar bodo tudi te lahko upoštevale le ekonomsko-energetski vidik, ne pa tudi okoljskega. Če bo žaveljski terminal tako skupaj s pripadajočim plinovodom junija oziroma v začetku julija dokončno potrjen kot projekt PCI, bo ne glede na vsa nasprotovanja slej ko prej zgrajen.
Alpe Adria Green je dolgoletni akter na področju preprečitve umeščanja plinskih terminalov v Žavljah. Opozarja predvsem na druge vidike umestitve terminalov:
– Okoljska in zdravstvena tveganja (Ekosistem severnega Jadrana je zelo krhek. Okolica Žavelj je posebej opredeljena kot območje, ki predstavlja veliko možnost tveganja za zdravje, predvsem zaradi živega srebra v morskem dnu. Poseganj v morsko dno zaradi izgraditve terminala bo povečalo vsebnost živega srebra v vodi in posledično v ribah. Prav tako se pričakuje povečana vsebnost klora v vodi zaradi same narave plinskega terminala. Ob tem je potrebno poudariti možnost prekomejnega učinka živega srebra in klora na kvaliteto morskega in tudi priobalnega okolja)
– Vprašljiva pomembnost in ustreznost umestitve terminala za energetsko oskrbo območja (vezano na 4. člen uredbe: Proposal of the regulation of the EU Parliament and of the council and of the Council on the guidelines for trans-European energy infrastructure and repealing Decision NO 1364/2006/Ec and amending Regulations (EC) No 714/2009 and 715/2009)
– Pomisleki o pomorskem prometu v tržaškem zalivu (pričakovan povečan pomorski promet zaradi žaveljskega terminala bo predstavljal veliko tveganje za nastanek pomorskih incidentov in nesreč na celotnem območju, prav tako bo otežen in onemogočen ves pomorski promet v času, ko bo v zalivu tanker za dostavo plina)
– Varnostna tveganja ( plinski terminal je planiran v že obstoječem industrijskem območju, SAVESO direktive niso bile upoštevane)
– Natura 2000 in druge vodne direktive (upoštevani niso bili možni vplivi na območja Nature 2000 v Sloveniji)
– Sodni zahtevki (Slovenija je skupaj z NVO in predstavniki lokalnih oblasti vložila 5 sodnih zahtevkov o ne-umestitvi plinskih terminalov v Žavljah.
Zaradi zgoraj navedenih razlogov, ki povzemajo rezultate in ugotovitve nekajletnih študij, raziskav in dela, Alpe Adria Green poziva člane delovne skupine Povezave sever-jug za plin za centralno-vzhodno in jugo-vzhodno Evrope, naj zavrnejo umestitev predlaganega projekta LNG Žavlje in plinovoda na listo prioritet skupnega pomena (PCI)
S tem namenom je pripravljena Peticija proti potrditvi umestitve projekta Plinski terminali Žavlje na evropsko listo prioritet skupnega pomena (PCI)

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.