Od alternativnih do trajnih virov energije


Že več let se v strokovni javnosti vrste opozorila, da moramo začeti resno razmišljati o možnostih rabe trajnih virov energije.

Od alternativnih do trajnih virov energije

Razmišljanje direktorja podjetja Geosonda iz Kranja Boža Dukića se dotika nekaterih najbolj perečih problemov na področju racionalnega in optimalnega izkoriščanja energije.

Mimogrede omenimo, da so v tem podjetju zelo ponosni na vse dosedanje uspešno uresničene projekte, med katere sodijo tudi Osnovna šola Hruševje, kot prva šola ogrevana z rabo geotermalne energije v Sloveniji, nedavno zgrajena maxigeosonda v Ločah (na sliki) in dvorec Lanthieri v Vipavi, ki prvi v Sloveniji koristi energijo površinske vode reke Vipave (na sliki).

Dvorec Lanthieri v Vipavi ogrevan in hlajen z energijo reke Vipave

Kaj nas najbolj sili k razmišljanju o rabi trajnih virov energije?

»V dobrih zadnjih sto letih smo prešli skozi obdobja, v katerih smo si osvetljevali svoje prostore od petrolejk in sveč do uporabe sijalk z žarilno nitko, pa vse do rabe varčnih sijalk z diodami. Po enaki razvojni poti se giblje tudi potreba po ogrevanju prostorov za zasebno in javno rabo. Od rabe nafte in plina prehajamo v obdobje rabe trajnih virov energije. Obema zvrstema rabe je skupno varčevanje z energijo z istočasnim zmanjšanjem negativnih posledic.

Pred 50. leti se je pojavil sistem centralnega ogrevanja naših hiš z rabo kurilnega olja. Takrat smo se sprva čudili in hitro sprejeli takšno rabo nafte in pozabili na prve peči na centralno ogrevanje, kurjene z drvmi in premogom. Seveda je udobje centralnega ogrevanja z rabo nafte hitro vstopilo v naše domove in smo se skoraj poslovili od drv in premoga. Dokončno slovo pa je prišlo z dodatno vgradnjo oljnih gorilcev v našo staro peč.

Zatem se je zopet pojavil novi energent – plin. Sprva utekočinjeni, po naseljenih krajih pa zemeljski plin, pripeljan do posameznega objekta po plinovodu. In zopet so se pojavili trgovci, ki so začeli hvaliti novi energent, češ da je okolju prijazen in energetsko varčno naravnan. Začelo je prihajati do novih pojavov agresivnih vremenskih pojavov, ki jih prej nismo bili vajeni. In pojavili so se strokovnjaki, ki so začeli dokazovati, da podnebne spremembe povzroča vedno večja količina rabe fosilnih goriv (nafta, bencin, plin, premog v vsaki obliki).

Vedno večje črpanje nafte izpod zemeljske površine seveda istočasno pomeni zmanjšanje zalog nafte. Ker črpamo nafto iz zemeljskih zalog in se ne ustvarjajo nove zaloge, je logična posledica, da je sprejeta ocena, da je naftnih zalog samo še za pol stoletja. Vsa ta opozorila so začela opozarjati potrošnike in strokovno javnost, da moramo resno razmišljati o možnosti rabe trajnih virov energije.«

V javnosti je čedalje več govora o alternativnih, obnovljivih in trajnih virih energije. Nemalokrat se ti pojmi tudi mešajo. Kakšno je po vašem mnenju pravilno razlikovanje?

»Sprva se je pojavilo ime alternativni viri energije. Ker le-ti še niso bili namenjeni  množični  uporabi, se je to ime za njih obdržalo kar nekaj časa. In človek je z razvojem rabe teh virov, ker zna razmišljati, za alternativne vire začel uporabljati novo ime – obnovljivi viri energije. Prehod z enega na drugo ime je posledica logičnega razmišljanja.

Za alternativno gorivo je hitro ugotovil, da to ni primerno ime, saj ne nadomešča poznani energetski vir, ker je sam po sebi to obnovljivi vir in se ni bati, da ni dovolj zalog tega vira. In potreben je bil samo korak v logičnem razmišljanju, da smo prišli do končne oblike imena. Tako danes med trajne vire energije uvrščamo sončno, vetrno, vodno in zemeljsko energijo.

V skupino obnovljivih virov pa štejemo vse vrste odpadkov, tako lesnih kakor iz poljedelstva, veliko skupino pa predstavljajo tudi naši komunalni odpadki, kar pri nas poznamo pod pojmom biomasa. Pod tem pojmom lahko razumemo lesne ostanke po sečnji in čiščenju gozdov, lesne ostanke ob predelavi lesa in čiščenju zaraščenih zelenih površin.

V skupino trajnih virov energije seveda sodi tudi energija površinskih voda (hidrotermalna energija), na kar vpliva energija sonca in geotermalna energija. Obstaja še nekaj energetskih virov, katerih raba je še v razvoju in še ni široko uporabljiva.

Veter, voda in sonce so torej trajni viri energije in predvsem namenjeni proizvodnji električne energije. Sončna energija pa je namenjena tudi pripravi tople sanitarne vode in v nekem segmentu tudi ogrevanju.«

Kakšen je vaš pogled na ogrevanje objektov?

»Za udobno bivanje in delo v vseh naših objektih je potrebno ustrezno poskrbeti tudi za ogrevanje. Skozi čas lahko ugotovimo, da se tudi način ogrevanja spreminja, menjavajo se energetski viri in tudi način ogrevanja. Iz posameznih proizvajalcev toplote po posameznih prostorih smo prešli na skupni vir toplote, tako imenovano centralno ogrevanje in prenos toplote preko radiatorjev v prostor. In ko nas je začela sama narava opozarjati, da so zaloge fosilnih goriv omejene, se je začela razvijati tudi raba trajnih virov energije.

Ob tem je potrebno povedati, da sta k temu veliko prispevala dvig cen fosilnih goriv (nafta in plin) in opozarjanje klimatologov na podnebne spremembe zaradi vedno večjih izpustov toplogrednih plinov, kot posledica zgorevanja. In tu se je vrinil v razvoj še en faktor, cena fosilnih goriv in vedno večje znanje o potrebnosti izolacije objektov.«

Kako lahko opredelimo večje porabnike energije?

»Zelo na splošno na tri velike porabnike, kot so industrija, promet in ogrevanje s hlajenjem. Klimatski pogoji v Sloveniji zahtevajo ogrevanje in hlajenje individualnih in poslovnih objektov in kot takšni so porabniki energije. Ker je količina fosilnih goriv omejena samo na obstoječe svetovne zaloge, in ker ima raba teh energentov za posledico izpust toplogrednih emisij, se za potrebe ogrevanja in hlajenja začenja uvajati raba trajnih in obnovljivih virov energije.

Evropska zveza včlanjenih držav se je zavezala, da bodo do leta 2020 zmanjšali rabo fosilnih goriv, da bodo vse članice zmanjšale toplogredne emisije in povečale rabo trajnih in obnovljivih virov energije za 20 odstotkov od začetnega stanja. Ker je tehnično izvedljivejše rabiti trajne in obnovljive vire v segmentu ogrevanja in hlajenja v objektih, bo ta segment verjetno prvi, kjer se bo začelo intenzivno ukvarjati z zamenjavo načina ogrevanja vseh vrst objektov.«

Kateri segmenti so potrebni za ogrevanje objektov?

»Predvsem trije segmenti, in sicer: trajni vir energije, toplotna črpalka in ustrezen sistem za prenos toplote v prostor. Za najvarčnejšo rabo trajnega vira se priporoča talno, stensko in stropno ogrevanje. Toplotna črpalka je nastala, takoj po izumu hladilnika in je dejansko tehnična naprava, ki deluje podobno, vendar obratno.

Toplotna črpalka je ekološko najprijaznejši in energetsko najcenejši način ogrevanja prostorov in sanitarne vode. Toplotna črpalka pridobiva toploto iz trajnega energetskega vira in od okoliškega zraka ter z njo in dodano električno energijo segreva vodo do temperature 55 stopinj Celzija ali več.

Za pogon naprave (kompresorja) je potrebno vložiti od 20 do 30 odstotkov električne energije, 80 do 70 odstotkov energije pa pridobimo iz trajnega vira. Razmerje med vloženim delom (električno energijo) in pridobljeno toplotno energijo imenujemo grelno število. To pa je tem večje (večji prihranek), čim višja je temperatura vira in čim nižja je ogrevalna temperatura.

To pomeni, da so za ogrevanje s toplotnimi črpalkami najprimernejši tako imenovani nizkotemperaturni sistemi (talno, stensko, konvektorsko ogrevanje). V Sloveniji se je začel razvoj toplotnih črpalk že v poznih 80. letih. V tem delu sta bili najaktivnejši dve takratni delovni organizaciji: Loška tovarna hladilnikov in Gorenje Velenje. Obe tovarni sta prenehali s tovrstno lastno proizvodnjo konec prejšnjega obdobja. Danes proizvaja toplotne črpalke nekaj manjših podjetij v Sloveniji in lastnike le-teh lahko štejemo za slovenske pionirje proizvodnje toplotnih črpalk.«

Kaj opredeljuje energetsko samostojnost občin, regij in države?

»Prva zaveza države Slovenije do rabe trajnih virov in zmanjševanja toplogrednih emisij je nastala s sprejemom Kyotskega protokola v slovenskem Državnem zboru. Uspešnost je bila sprva dosežena zaradi zmanjšanja naše proizvodnje in tako smo sedaj na startnem izhodišču sprejete obveznosti.

S področja energetike imamo v obravnavi tri dokumente: energetski zakon, nacionalni energetski program za obdobje do leta 2030 in strategijo prehoda RS v brezogljično družbo do leta 2050. Ko bodo ti dokumenti sprejeti, naj bi to pomenilo veliko prelomnico v našem pogledu na energetiko in tudi na rabo trajnih virov energije. Resno bomo začeli razmišljati o energetski samostojnosti za naše vsakodnevne potrebe in tudi o možnostih trženja viškov energije čez državne meje.

Električno energijo bomo poleg hidroenergije proizvajali z rabo vetra, sonca in predelave vsakovrstnih odpadnih surovin. Poleg rabe trajnih virov energije se bomo resno začeli ukvarjati z rabo geotermalne energije. Naše občine so začele pripravljati tudi energetske zasnove, ki žal še niso pravi pokazatelj realne energetske možnosti proizvodnje energije v posamezni občini, vendar  je bistveno, da se je nekaj na tem področju začelo delati.

Energetska samostojnost nam predvsem pomeni energetsko neodvisnost in neodvisnost od uvoza energije (električna energija in naftni derivati), kar nam istočasno pomeni povečanje našega blagostanja. In uspešna pot v energetsko samostojnost se začenja v našem domu, v naši občini. Začenja se s spoznavanjem naše rabe energije in zaščite pred hladom in toploto ter ugotovitvami, kaj storiti za najmanjšo porabo energije.

Vsi smo že bili v večjih objektih, predvsem v tako imenovanih javnih objektih,  kot so npr. vrtec, šola, občina, zdravstveni dom. Velika večina obstoječih objektov je zgrajena v času, ko nismo dovolj poznali pomen in vlogo toplotne izolacije objektov, čemur je bil razlog cenena energija, predvsem cena kurilnega olja, ki je bilo v množični rabi. In sedaj smo pred dejstvom, da moramo vse te objekte energetsko obnoviti, kar pomeni obnovo ovoja zgradbe z obveznim prehodom na rabo trajnih virov energije. Ko bomo sčasoma prenovili takšne zgradbe, bomo istočasno postajali vedno bolj energetsko samostojni.«

In kakšne so pri energetski obnovi možnosti za občane?

»Nesporno hiti cena energentov navzgor in v kratkem je pričakovati preskok cene kurilnega olja čez en evro za liter. Omejitve za dvig cene žal nikjer po svetu niso predvidene, saj je dvig cen nafte odvisen od mnogih razlogov (omejene svetovne zaloge, geopolitična svetovna razmerja).

Občani bodo morali pregledati svoje zasebne objekte in proučiti možnost izvedbe dodatnih izolacij ter prav tako proučiti tudi možnost prehoda na rabo trajnega ali obnovljivega vira energije. Skoraj vsaka družina na sedem let kupi osebno vozilo za lastne potrebe, ki se po tem času izrabi, nato pa spet kupi naslednjega.

Pri vgradnji predlaganega sistema z rabo trajnih virov energije, je potrebno vedeti, da ima takšen sistem s potrebnimi vzdrževalnimi deli življenjsko dobo do 30 let, kar občanu v tem obdobju prihrani nakup dveh novih vozil. Letni prihranek je lahko od 70 do 80 odstotkov od sedaj letnega izdatka za fosilni energent, ob dejstvu, da tako prispeva tudi k zmanjševanju toplogrednih emisij.

Pri nakupu naslednjega vozila bo občan začel razmišljati tudi o nakupu električnega vozila. In tudi zaradi tovrstne porabe električne energije bi si morali želeti vedno večjo proizvodnjo električne energije iz trajnih virov energije.«

prva šola ogrevana z GEOSONDO v sloveniji

Šola Hruševje, prva šola v Sloveniji z rabo geotermalne energije

Delo-Članek Kračun

clip_image0024_thumb.jpg

Informacije: alpeadriagreen1@gmal.com

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.