NOVINARSKA KONFERENCA–PLINSKI TERMINALI V TRŽAŠKEM ZALIVU–KOPER 14.06.2013


image

Koper/Trst/Jesenice: 14.06.2013

Posnetek je v Italijanskem in slovenskem jeziku!!!

V Italiji so objavili dokument, s katerim so sprejeli končno odločitev glede racionalne energetske strategije; v tej strategiji so opredelili postavke, kako zmanjšati stroške energetike, kako doseči vse evropske objektive v zvezi z okoljem in kako izboljšati energetsko oskrbo in energetski razvoj.
Italijanski minister za ekonomski razvoj Flavio Zanonato je dejal, da je potrebno vse dejavnosti speljati na evropsko raven, tako da bodo konkurenčne drugim. To pomeni tudi delovati po pravilih in normativih, zmanjšati stroške birokracije in poskrbeti, da bo cena energije kompetitivna.
Cena energije je pomembna za podjetja, položnice so še vedno previsoke, zato je potrebno konkretno delovati, da bi se doseglo zadane cilje, ki so si jih zadali. To pomeni zmanjšati ceno, še posebno plina. Kar se slednjega tiče, je italijanski minister podal prioritete, ki so sledeče: cena plina mora biti kompetitivna, integrirati je treba prodajo z evropskim tržiščem, sodelovati s severno Evropo, izboljšati infrastrukture, da bo italijansko tržišče konkurenčno, to pa lahko naredijo tako, da uredijo plinovod (Južni Tok). Trasa plinovoda »južnega toka« skozi Slovenijo, ki je transportna pot plina za Italijo, bi šla skozi Zgornjesavsko dolino, od Jesenic do Rateč, kar pa v Alpe Adria Green, skupno s tamkaj živečimi prebivalci močno nasprotujemo. Vzrok za nasprotovanje je, da trasa poteka skozi preozko dolino ki je deloma tudi v Triglavskemu Narodnemu Parku in zaščitenem področju izvira reke Save – Zelenci. Delno bi bil prizadet tudi turizem na tem območju, ker predvidena trasa poteka čez smučišča v Kranjski Gori.Trasa plinovoda bi bila široka 40 m. Priključitev na takšen plinovod je možna samo na državni meji, kar pomeni, da oskrba z zemeljskim plinom za gospodarstvo in občane, brez gradnje dodatnega plinovoda ni možna, to pa predstavlja še dodatne omejitve za razvoj. Italijanski minister za okolje, ki je odgovoren tudi za morje prejšnje vlade, Corrado Clini, je aprila meseca podpisal dekret, ki je za šest mesecev zamrznil Ocenjevanje vplivov na okolje (VIA) projekta plinski terminal družbe Gas Natural v Tržaškem zalivu. Temu projektu so poleg Alpe Adria Green s podporo nevladnih organizacij iz Italije, Slovenije in Hrvaške, nasprotovali tudi Komisija VIA in pristaniški komite tržaškega pristanišča, poleg tega pa tudi celotna Furlanija Julijska Krajina.
Plinski terminal, tako kot je načrtovan, bi namreč zelo vplival na pristaniški promet in se ne sklada s pristaniško dejavnostjo ter z njegovim razvojem.
Clini je še dodatno zamrznil Ocenjevanje vplivov na okolje (VIA) tudi za off-shore projekt plinskega terminala na morju, ki ga je načrtovala nemška energetska družba Eon. To pa zato, ker ni zadostnih podatkov o varnostni coni, plinski terminal bi se namreč nahajal le 19 km zahodno od tržaške obale, ne omenja pa oddaljenosti od Slovenske obale, ki bi bila še bližja. Koliko prostora je še varnega okoli njega?
30. maja letos je bilo srečanje “Gas coordination group” evropske Komisije, ki ga sestavljajo visoki predstavniki odgovarjajočih kompetentnih oblasti držav članic za energetsko dobavo, predstavniki ACER (Agency for the Cooperation of Energy Regulators), in ENTSOG (European Network of Transmission System Operators for Gas), tajništvo, ki se ukvarja s področjem energije in predstavniki sektorja ter izbranih nevladnih organizacij. Nevladne organizacije je komisija izbrala sama in to tiste, ki ne nasprotujejo projektu. V mednarodni okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green, ki je v ta postopek vključena, že od samega začetka, pa nismo bili niti obveščeni o tem sestanku. Zakaj nas niso obvestili ( po potrjenem veljavnem statutu s strani države Slovenije, smo mednarodna nevladna organizacija za zaščito okolja in narave), kaj šele povabili na ta sestanek, pa je več ali manj jasno – ZARADI NAŠEGA STALNEGA NASPROTOVANJA TEMU PROJEKTU BI KOMISIJO »SPRAVILI V ZADREGO «!!!

Po teh njihovih kriterijih je žaveljski plinski terminal postal zanimiv zaradi cenene energije in ga bodo vključili med evropske strateške infrastrukture konec meseca junija ali v začetku julija letos.
Sprašujemo se zakaj je prejšnja Italijanska vlada podpisala dekret o šestmesečni zamrznitvi ocenjevanja vplivov na okolje teh projektov?
Nekaj je povsem jasno: Odobriti projekt plinskega terminala brez okoljevarstvenih dovoljenj in ga umestiti med evropske strateške infrastrukture, čeprav je bilo zamrznjeno ocenjevanje vplivov na okolje, ki so ga še dodatno negativno dokumentirali v Komisiji VIA, tržaškem komiteju za tržaško pristanišče, deželi Furlanija-Julijska Krajina in lokalnih skupnostih – občinah! Čezmejne vplive na okolje pa jim z to potezo, ni potrebno niti upoštevati. Evropska komisija je s to potezo tudi odvzela vzela možnost eventualne tožbe države Slovenije na evropskem sodišču proti državi Italiji in tako rešila svoje dobro ime, saj v EU ni v navadi, da se države zaradi takih primerov tožijo na EU sodišču!

V EU – parlamentu je bilo s stani Italijanskega poslanca Andrea Zanonija postavljeno poslansko vprašanje g. dr. Janezu Potočniku o projektu gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu.

V odgovoru, ki je bil posredovan 29. maj 2013 pa zagovarja, da je bil projekt zasnovan skladno z EU zakonodajo, potem pa pove, da projekt ni združljiv z Tržaškim pristaniščem. Luko Koper, ki pa je »takoj za ovinkom« in bo imela iste probleme, kot Tržaško pristanišče pa enostavno spregleda. Oprostite, seveda saj Luke Koper ni nihče omenil, je pač locirana v državi Sloveniji in v njej delajo predvsem slovenski državljani. KATERE NARODNOSTI PA JE g.dr. JANEZ POTOČNIK, KI BI MORAL PO USTAVI DELATI V DOBROBIT SVOJE DRŽAVE, PA JE DRUGO VPRAŠANJE!!!

E-003411/2013

Odgovor dr. Janeza Potočnika v imenu Evropske komisije

Kar zadeva projekte za gradnjo plinskih objektov v Tržaškem zalivu, vključujoč Žaveljski projekt, je Evropska komisija nepretrgoma ocenjevala vse prispele informacije. Do danes ni bil potrjen noben dokaz o kršitvi zakonodaje EU, saj še ni bilo izdano nikakršno dovoljenje za razvoj projekta, prav tako se še ni začela gradnja nobenega od predvidenih projektov. Iz dodatne presoje vplivov na okolje, ki je bila sprožena januarja 2013, dejansko izhaja, da projekt v Žavljah ni združljiv s sedanjim in prihodnjim pomorskih prometom pristanišča v Trstu. Italijanski minister za okolje je 15. aprila 2012 podpisal odredbo, ki določa, da mora nosilec projekta (Gas Natural) poiskati novo lokacijo za gradnjo terminala ali pa mora vodstvo tržaškega pristanišča spremeniti ureditveni načrt pristanišča, tako da bo združljiv z Žaveljskim projektom.

Evropska komisija bo še naprej natančno spremljala razvoj primera in presojala vse informacije, ki jih bo prejela od katerekoli strani, da bi s tem zagotovila popolno spoštovanje določb prava EU.

Trenutno poteka oblikovanje seznama projektov skupnega interesa Unije v okviru uredbe o določitvi smernic za vseevropska energetska omrežja (TEN-E), ki naj bi začel veljati konec leta 2013 oz. v začetku 2014. Žaveljski projekt bi se lahko znašel na tem seznamu. Kakorkoli, dejanska vključitev na seznam je odvisna od tega, ali se bo našla druga lokacija za umestitev projekta oziroma rešitev na zgoraj omenjeni okoljski problem, in ali bo ta rešitev pravočasno sporočena Komisiji. Projektom skupnega interesa bodo omogočeni hitrejši postopki za pridobitev dovoljenja, boljša sistemska obravnava ter bodo imeli možnost dostopati do sredstev iz novega instrumenta za povezovanje Evrope (CEF). V prvi vrsti pa morajo projekti skupnega interesa spoštovati zakonodajo EU, vključujoč okoljsko zakonodajo.

clip_image002

Peticija proti potrditvi umestitve projekta Plinski terminali Žavlje na evropsko listo prioritet skupnega pomena (PCI)

Plinskemu terminalu v Žavljah se je uspelo uvrstiti na evropsko listo prioritet skupnega pomena. Pri tem so se upoštevali le energetsko-ekonomski, ne pa tudi okoljski kriteriji. Če bo predvidoma do začetka poletja projekt na listi tudi dokončno potrjen, njegove gradnje ne bo preprečilo nobeno nasprotovanje več.

Zagovorniki plinskega terminala v Žavljah in pripadajočega plinovoda so našli rešitev, kako s pomočjo Evropske unije izigrati nasprotnike terminala tako na slovenski kot na italijanski strani in utišati polemiko o negativnih vplivih terminala na okolje. Predvidoma do letošnjega poletja bo dokončno potrjena evropska lista prioritet skupnega pomena (PCI) in če bo žaveljski terminal ostal na njej, njegove gradnje ne bo ustavilo nobeno nasprotovanje več. Ne le to, projekt bo v tem primeru upravičen tudi do evropske finančne pomoči.

Investitorju, italijanskemu podjetju Gas Natural Rigassificazione Italia, je konec letošnjega februarja ne glede na močno nasprotovanje slovenskih in italijanskih lokalnih oblasti ter nevladnih in drugih organizacij (med njimi tudi tržaškega pristanišča) uspelo uvrstiti projekt na listo PCI. Kriteriji presoje za uvrstitev na listo so izključno energetsko-ekonomske narave. Ker projekt v celoti leži na italijanskem ozemlju, ga Slovenija z liste ne more spraviti z vetom, druge države članice EU pa mu ne nasprotujejo. Predlagano listo projektov morajo sicer presoditi še tri evropske institucije – komisija, parlament in svet – vendar bodo tudi te lahko upoštevale le ekonomsko-energetski vidik, ne pa tudi okoljskega. Če bo žaveljski terminal tako skupaj s pripadajočim plinovodom junija oziroma v začetku julija dokončno potrjen kot projekt PCI, bo ne glede na vsa nasprotovanja slej ko prej zgrajen.

Alpe Adria Green je dolgoletni akter na področju preprečitve umeščanja plinskih terminalov v Žavljah. Opozarja predvsem na druge vidike umestitve terminalov:

– Okoljska in zdravstvena tveganja (Ekosistem severnega Jadrana je zelo krhek. Okolica Žavelj je posebej opredeljena kot območje, ki predstavlja veliko možnost tveganja za zdravje, predvsem zaradi živega srebra v morskem dnu. Poseganj v morsko dno zaradi izgraditve terminala bo povečalo vsebnost živega srebra v vodi in posledično v ribah. Prav tako se pričakuje povečana vsebnost klora v vodi zaradi same narave plinskega terminala. Ob tem je potrebno poudariti možnost prekomejnega učinka živega srebra in klora na kvaliteto morskega in tudi priobalnega okolja)

– Vprašljiva pomembnost in ustreznost umestitve terminala za energetsko oskrbo območja (vezano na 4. člen uredbe: Proposal of the regulation of the EU Parliament and of the council and of the Council on the guidelines for trans-European energy infrastructure and repealing Decision NO 1364/2006/Ec and amending Regulations (EC) No 714/2009 and 715/2009)

– Pomisleki o pomorskem prometu v tržaškem zalivu (pričakovan povečan pomorski promet zaradi žaveljskega terminala bo predstavljal veliko tveganje za nastanek pomorskih incidentov in nesreč na celotnem območju, prav tako bo otežen in onemogočen ves pomorski promet v času, ko bo v zalivu tanker za dostavo plina)

– Varnostna tveganja ( plinski terminal je planiran v že obstoječem industrijskem območju, SAVESO direktive niso bile upoštevane)

– Natura 2000 in druge vodne direktive (upoštevani niso bili možni vplivi na območja Nature 2000 v Sloveniji)

– Sodni zahtevki (Slovenija je skupaj z NVO in predstavniki lokalnih oblasti vložila 5 sodnih zahtevkov o ne-umestitvi plinskih terminalov v Žavljah.

Zaradi zgoraj navedenih razlogov, ki povzemajo rezultate in ugotovitve nekajletnih študij, raziskav in dela, Alpe Adria Green poziva člane delovne skupine Povezave sever-jug za plin za centralno-vzhodno in jugo-vzhodno Evrope, naj zavrnejo umestitev predlaganega projekta LNG Žavlje in plinovoda na listo prioritet skupnega pomena (PCI)

image

PETICIJO LAHKO PODPIŠETE NA:

https://www.openpetition.de/petition/online/peticija-proti-potrditvi-umestitve-projekta-plinski-terminali-avlje-na-evropsko-listo-prioritet-sku

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.