AAG podala zahtevo za vključitev v postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja–Odlagališče odpadkov Stara Gora


clip_image002

Alpe Adria Green – mednarodna društvo za zaščito okolja in narave

Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Agencija Republike Slovenije za okolje

Vojkova 1b

1000 Ljubljana

Datum: 13.05.2013

Zadeva: Zahteva za vključitev v postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega, zaprošenega na zahtevo stranke KOMUNALA Nova Gorica d.d., Cesta 25. Junija 1, Nova Gorica

Skladno z določili……., se Alpe Adria Green – mednarodna društvo za zaščito okolja in narave, ki deluje po sklepu MKO (MOP) v javnem interesu na področju okolja in na področju narave, prijavlja v postopek izdaje Okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega. Onesnaževanje se nanaša za obratovanje naprave skladišča nenevarnih odpadkov Stara gora. V postopku bomo zastopali interese članov AAG in njihovih družinskih članov živečih na tem področju. Iz pridobljene dokumentacije o tem projektu je razvidno, da ima po vsej verjetnosti ali pa zagotovo, nedopustne in prevelike vplive na okolje, zdravje ljudi in premoženje prebivalcev v njegovi okolici.

OBRAZLOŽITEV

Vpliv naprave skladišča nenevarnih odpadkov Stara gora,povzroča preveliko spremembo naravne vrednote oziroma ekološko pomembnega območja Doline Vipava, ki spada med strokovne predloge posebnih varstvenih območij (PosVO Dolina Vipave), zato zanj veljajo določila Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov na varovana območja (Ur.l. RS št. 130/04, 53/06, 38/10,3/11). Zbirna mesta za odpadni material, deponije, oziroma neizpravne čistilne naprave imajo neposredni in daljinski vpliv na okolje ter na njegove sestavine: rjavega medveda, stoječe in tekoče vode, rake, ribe in piškurje, dvoživke, kačje pastirje, vidre, jame. Pri presoji vplivov so bili na terenu upoštevani specifična ekologija in lastnosti posameznih vrst, tip posega (deponija) in območje (relief, vodna mreža in klimatske razmere).Vpliv na medveda se pokaže že na območju 500 metrov okoli odlagališča ali pa že zaradi dotrajanosti zaščitnih ograj tudi na njem. Vpliv na ostale živalske vrste pa na celotnem vodo-zbirnem območju, kamor se sedaj in bi se v prihodnje iztekali izpusti iz odlagališča in neizpravne čistilne naprave. Odlagališče negativno vpliva na zdravje živali, ki se prihajajo hranit na njega in s tem tudi na zdravje ljudi, saj le te prihajajo v neposredni stik z okoliškimi prebivalci. Ogrožene so tako živali kakor tudi rastline na področju, do koder sega negativen vpliv deponije.

AAG sklepa, da enako velja za vplive na ljudi oziroma okoliške prebivalce, ki se raztezajo od območja zbiranja izcednih voda iz odlagališča do razlitja teh voda po parcelah,kjer živijo ali gospodarijo njihovi prebivalci, lastniki, najemniki ali posestniki, prav tako pa to vodo pijejo tudi živali na tem območju. Po enakem principu delujejo tudi drugi vplivi na okolje, njihovi vplivi so vedno tudi daljinski in niso omejeni zgolj na ozko območje odlagališča.

KLIMA:

Klima je na vplivnem območju posega submediteranska z blagimi zimami in vročimi poletji ter močnima vetrovoma burjo in jugom. Ker tu ni merilcev vetra, na področju posega ni državnega monitoringa vetra in reprezentativni podatki za to območje ne obstajajo. Enako velja tudi za temperature: tiste, ki so bile uporabljene v poročilu o vplivih na okolje, so stare eno ali dve desetletji ali pa veljajo za Bilje in Novo Gorico, torej področje, ki je več kilometrov oddaljeno od vplivnega območja posega, zato ne morejo biti reprezentativne. Področje je eno najtoplejših v državi in vsebuje ekstremne vremenske pojave s temperaturami čez štirideset stopinj, močno burjo in pojavom ozona. Objekt je uvrščen v 1. Stopnjo onesnaženosti zraka zaradi povečanih vrednosti ozona.

AZBEST:

Čeprav bi morali upravljavci odlagališča zagotoviti varno odlaganje azbesta, je azbestno polje neurejeno, obstaja fotografska dokumentacija ekološke patrulje AAG, da se azbest odlaga v nasprotju z zakonom in predpisi. Azbestni material ni primerno pokrit in zavit, čezenj pa vozijo tudi kamioni, tako da se drobi in azbestna vlakna potujejo po zraku celo do Nove Gorice in bližnjih naselij več kilometrov stran in naokrog. Za nastanek mezotelioma je lahko krivo že eno samo azbestno vlakno, posledice bolezni pa so uničujoče za potrebušno in rebrno mreno ter za pljuča, saj povzročajo njihovo zabrazgotinjenje in raka teh organov. Devet desetin te bolezni se pojavi prav v premeru petih kilometrov okoli odlagališč.

Na poziv naših članov je AAG je naša Eko patrulja opravila od avgusta 2012 večkratni pregled tega območja in pri tem ugotovila:

– v avgustu in novembru 2012 je naša ekološka patrulja fotografirala odložen azbest na tej lokaciji

– ponovni ogled je opravila 22.01.2013 ter ugotovila da je stanje nespremenjeno ali pa se je količina odloženega azbesta povečala ( Slike v prilogi)

– Isto stanje je ugotovila tudi 15.03.2013 ( Slike v prilogi)

Zaradi nepravilnosti na tem področju je bila večkrat obveščena tudi inšpekcija za okolje in naravo, ki je 29.11.2012 ter 30.012013 opravila izredni inšpekcijski pregled na podlagi prijav ter ugotovila nepravilnosti. ( obvestilo o postopku v prilogi). V poročilu je navedeno tudi, da je bil narejen v juniju 2012 redni nadzor v katerem pa ni zaslediti nepravilnosti. Vprašanje je, če je bil ta nadzor narejen iz »PISARNE«, po kakem naročilu????

PLINI:

Strupeni deponijski plini, ki ne gredo skozi baklo v ozračje, povzročajo pekoče grlo in oči, slabosti,astmo, bronhitis, pljučnico in rakava obolenja. Pri sanaciji v letu 2012, o kateri naši člani in vaščani protizakonito niso bili obveščeni, se ni dalo niti dihati in je neznosno smrdelo. Dve tretjini deponijskega plina sestavlja metan, ki je toplogredni plin in segreje ozračje petindvajsetkrat bolj kot ogljikov dioksid, ki ga je v deponijskem plinu eno tretjino. Emisije deponijskega plina izhajajo iz odlagališč od dvajset do trideset let. Vplivu odlagališča na zdravje ljudi je velik, saj je za to območje značilen velik delež rakavih bolezni, ki so lahko posledica razkroja organskih snovi in emisij ter imisij deponijskega plina.

IZCEDNE VODE:

V izcednih vodah so biološko težko razgradljive snovi in dušikove spojine, ki trajajo še od 100 do 200 let. Z njimi škropijo odlagalno polje. Iz čistilne naprave priteče močno smrdljiva in onesnažena voda naprej v potok ter v hudournik Lijak, ki ob neurjih in nalivih poplavlja sosednje vrtove, nasade in dvorišča. Ob otvoritvi čistilne naprave je bilo krajanom rečeno, da bodo vodo iz nje lahko pili, pa se je kmalu izkazalo, da je premajhna, zato vode ne čisti. Občina je v letu 2013 pripeljala novo mobilno čistilno napravo, vendar neprečiščeno izcedno vodo Komunala še vedno prečrpava na deponijo in škropi po smeteh( EKO patrulja AAG – slika v prilogi), kar povzroča dodaten smrad. »PREČIŠČENA VODA« iz premajhne čistilne naprave je speljana v potok, kateri je urejen samo do meje deponije, oziroma do mreže, izven deponije (katerega OPPN obravnava kot območje izven vpliva) pa se ta potok razlije v močvirje( EKO patrulja AAG – slika v prilogi), kjer »hrani komarje in glodavce«, in nima svoje struge. V okolici je zaznati tudi povečanje števila muh, tigrastih komarjev, miši, podgan in galebov. Vpliv na zdravje ljudi na tem področju s stališča prenosa bolezni ni raziskan, saj imajo vpliv tudi onesnaženi okoliški potoki, ki se napajajo z odpadno izcedno vodo, ki pronica v potoke tudi iz stranskih robov smetišča, ker je odlagališče že 40 let umeščeno v dolino v obliki črke »V«.

SMRAD:

Deponija se je dvignila že zelo visoko, tako da se smrad širi veliko bolj, kot se je v preteklosti, ko je bila kota odlagalnega polja nižja. Smrad se širi iz odlagališča vsaj en kilometer naokrog in močno vpliva na kvaliteto bivanja okoliških prebivalcev, saj morajo imeti v glavnem zaprta okna in perilo sušijo v zaprtih prostorih, oteženo pa jim je predvsem gibanje na čistem in svežem zraku, kar ima poleg psiholoških tudi zdravstvene posledice na naše člane in ostale prebivalce.

PRENAŠALCI BOLEZNI:

Naši člani ter ostali prebivalci so se prisiljeni sami boriti proti podganam in mišim, ki prihajajo iz deponije. V zadnjem času se je njihovo število zelo povečalo. Na odlagališču se zadržujejo tudi galebi( EKO patrulja AAG – slika v prilogi), ki preletavajo bližnja naselja. ( Galebi so prav tako kot golobi znani prenašalci bolezni, zato v naseljih z raznimi ukrepi zmanjšujejo populacijo teh) Njihove iztrebke lahko najdemo tako pred hišami kjer se igrajo otroci, kakor tudi na vrtninah in sadju, ki jih morajo temeljito sprati ter celo zavreči. V tem okolju so tudi tigrasti komarji, ki se v izcednih vodah z odlagališča množično razmnožujejo.

HRUP:

Povzročajo ga tovornjaki, buldožerji, stiskalnica in drugi stroji. Čeprav je po glasnosti v mejah dopustnih meja, pa je prepogost hrupa onemogoča živeti v bližini odlagališča, kar vpliva tudi na splošno počutje naših članov in ostalih tamkajšnjih prebivalcev.

KOTA ODGAGALIŠČA POLJA:

Kota je presegla že dopustno mero, saj naravne danosti okoli odlagališča ne morejo več zaustaviti negativnih vplivov odlagališča na okolje in naravo.

ODLAGALNA POLJA:

Del odlagalnega polja ni pokrit že od avgusta 2012. Smeti se že pojavljajo izven mreže deponije( EKO patrulja AAG – slika v prilogi), zato so prebivalci prosili upravljala, da naj jih odstrani vendar do danes niso dobili niti odgovora, kaj šele, da bi smeti odstranil. Okrog smetišča je mreža, ki je na večjih mestih porušena, tako da ima divjačina (srne in divji prašiči), potepuške mačke in druge živali prost prehod na smetišče, kjer se tudi hranijo. Odlagališča, še posebno nezaščitena, kot je znano privabljajo tudi rjavega medveda. V kolikor bo ta zašel, zaradi polomljenih varovalnih ograj in hrane, ki je tam, na to smetišče, bo verjetno zopet kriva žival. Lovci pa ga bodo z veseljem pokončali! Zdravje teh živali postaja zelo vprašljivo in so ogrožene, bolezni pa nekatere prav gotovo prenašajo na prebivalce tega območja.

UMIRANJE GOZDA:

Opaziti je da gozd oz. biodiverziteta v okolici deponije umira in s tem pada naravna bariera, ki ščiti prebivalstvo na tem področju pred negativnimi vplivi odlagališča, čeprav tam še vedno rastejo nekatere stare jelke in hrasti. Sedaj je med Staro Goro in odlagalnim poljem 3,5ha, pa so prebivalci vsak dan bolj izpostavljeni večjemu stalnemu neposrednemu stiku s plini in hrupom iz odlagališča. Kota odlagališčnega polja je že presegla dopustno mero, kar pomeni, da naravno okolje ne more več ustaviti oziroma lokalizirati negativnih vplivov na okolje, kar pomeni, da izginjajo naravne vrednote, prav tako pa je ogroženo življenje divjih živali na tem območju.

NEPRIMEČNINE:

Zaradi bližine odlagališča odpadkov, so nepremičnine naših članov in drugih prebivalcev manj vredne in še izgubljajo na vrednosti, ker so negativni vplivi na okolje iz odlagališča vsak dan večji. Ti negativni vplivi, pa poslabšujejo tudi kakovost bivanja na tem območju.

Zaradi vseh zgoraj naštetih ugotovitev in razlogov se AAG prijavlja v postopek izdaje Okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega in predlaga, da se zaradi zgoraj navedenih nepravilnosti to okoljevarstveno zavrže, brez nadaljnje obravnave. Onesnaževanje se nanaša za obratovanje naprave odlagališča nenevarnih odpadkov Stara gora.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

Priloge:

– Slike Eko patrulje AAG – azbestno polje

– Obvestilo o postopku – Inšpekcija za okolje in naravo – Nova gorica – 04.02.2013

– Slike Eko patrulje AAG – galebi na deponije in stanje v okolici deponije

Odlagališče odpadkov NG -priloge_page7_image1

Odlagališče odpadkov NG -priloge_page7_image3

Odlagališče odpadkov NG -priloge_page7_image5

Odlagališče odpadkov NG -priloge_page7_image7

Odlagališče odpadkov NG -priloge_page7_image9

Odlagališče odpadkov NG -priloge_page7_image11

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.