Stališče AAG na članek, ki ga je objavil časopis DELO 3. Maja 2013 v rubriki Mnenja – Gostujoče pero, pod naslovom: »Ko sonce ne bo sijalo in veter ne bo pihal« in izjave Slovenskih politikov objavljenih v medijih.


V dobrih zadnjih sto letih smo prešli skozi obdobja, v katerih smo si osvetljevali svoje prostore od petrolejk in sveč do uporabe sijalk z žarilno nitko do rabe varčnih sijalk z diodami. In enako razvojno pot prehaja potreba po ogrevanju prostorov za zasebno in javno rabo, od rabe nafte in plina prehajamo v obdobje rabe trajnih virov energije.Sergej Kuprijanov, tiskovni predstavnik predsednika Gazpromovega upravnega odbora, pa je v članku »GOSTUJOČE PERO«, ki ga je objavil častnik delo v petek 3.maja letos zapisal, da je plin, gorivo prihodnosti za Evropo. Kolikor nam je znano je plin ravno tako fosilno gorivo, ki povzroča negativne učinke, zaradi izpustov CO2, kot druga fosilna goriva na podnebne spremembe. Pred 50 leti se je pojavil sistem centralnega ogrevanja naših hiš z rabo kurilnega olja. Takrat smo se sprva čudili in hitro sprejeli takšno rabo nafte in pozabili na prve peči za centralno ogrevanje kurjene z drvmi in premogom. Seveda je udobje centralnega ogrevanja z rabo nafte hitro vstopilo v naše domove in bilo je skoraj izrečeno slovo drvmi in premogu. Dokončno slovo pa je dala dodatna vgradnja oljnih gorilcev v našo staro peč. In pojavil se je zopet novi energent – plin. Sprva utekočinjeni in po naseljenih krajih se je pojavil zemeljski plin, pripeljan do posameznega objekta po plinovodu. In zopet so se pojavili “trgovci z novci”, kateri so pričeli hvaliti ta novi energent, da je okolju prijazen in energetsko varčno naravnan. In začelo je prihajati,do novih pojavov – agresivnih vremenskih pojavov, katerih preje nismo bili navajeni. Strokovnjaki, so pričeli dokazovati, da podnebne spremembe povzroča vedno večja količina rabe fosilnih goriv ( nafta/bencin, plin in premog v vsaki obliki). Vedno večje črpanje nafte in zemeljskega plina izpod zemeljske površine pa seveda istočasno pomeni zmanjšanje zalog nafte in plina. Ker črpamo nafto in plin iz zemeljskih zalog in se ne ustvarjajo nove zaloge, je logična posledica, da je sprejeta ocena, da je naftnih zalog samo še za pol stoletja, plina pa nekoliko več. Vsa ta opozorila so pričela opozarjati potrošnike in strokovne javnost,da moramo pričeti resno razmišljati o možnosti rabe trajnih virov energije, naša politika pa je pričela razmišljati, ko je »ZAVOHALA DENAR«, da bi Ruskemu podjetju Gazprom omogočila izgradnjo plinovoda »JUŽNI TOK«, po najbolj ekološko in lokacijsko sporni varianti, skozi ozko Zgornjesavsko dolino.

Iz osnutka koridorja plinovoda M10 Vodice – Rateče, je razvidno, da je premer cevi 1.400 mm in priključitev na njega za potrebe lokalnega industrije ter prebivalstva in ne bo mogoča. Priključitev na takšen plinovod je možna samo na državni meji Slovenija – Italija v Ratečah, s plinsko postajo velikosti dveh manjših nogometnih igrišč, kar pomeni, da oskrba z zemeljskim plinom za gospodarstvo in občane, brez gradnje dodatnega plinovoda ni možna. Iz osnutka trase plinovoda v ozki Zgornjesavski dolini, je razvidno, da bi bil umeščen ob obstoječi regionalni cesti, strugi in vodovarstvenem območju reke Save in koridorju železniške trase kjer pa plinovoda ni mogoče umestiti. Ob tem je tam območje Triglavskega narodnega parka, upoštevati pa moramo tudi naravni rezervat Zelenci in območja Natura 2000 v Karavankah ter zahtevane odmike od obstoječih naselij. Poleg tega predstavlja trasa plinovoda v širini 40 m še dodatne omejitve za razvoj turizma na tem območju, ki bi ga deloma celo uničil.

Po podatkih iz leta 2006 Sloveniji primanjkuje samo 5 do10% zemeljskega plina, kar se ga zlahka, da nadomestiti z obnovljivimi viri energije, čeprav naslov v zgoraj omenjenega članka jasno pove na katero struno želijo investitorji pridobiti interes neuke politike v Sloveniji za to gradnjo. Naslov članka, » KO SONCE NE BO SIJALO IN VETER NE BO PIHAL« želi tudi zavesti oziroma zastrašiti bralce, ne omenja pa, kaj bi se zgodilo, če bi prišlo do kakršne koli nesreče na plinovodu v tako ozki dolini. Posledica eksplozije plina, bi bil odbojni efekt, ki bi povzročil veliko večjo škodo, kot v primeru, da bi bil plinovod speljan »po odprti lokaciji«. Prebivalci na tem območju pa bi bili veliko manj ogroženi, kot po načrtovani trasi.

Načrtovalcem tega plinovoda ni mar tudi Slovenskih zaščitenih območij, po katerem bi tekel plinovod, katerega plin pa bi koristile druge države. V tem letu smo večkrat zasledili, kako na območju TNP, rušijo domačinom domove zgrajene na črno ( VSE POLITIČNE GRADNJE, KOT JE »JEZ ZA ZASNEŽEVANJE BIATLONSKEGA CENTRA«, PA POSTIJO PRI MIRU), kako pa mislijo za ta objekt izdati gradbeno dovoljenje, pa je drugo vprašanje. Verjetno tako, kot so ga dobile bioplinarne, ko so zavestno spregledali evropsko direktivo, da novo bioplinarno ne bi smeli umestiti v prostor, če je razdalja, do druge bioplinarne krajša od 35 km. V Prekmurju pa jih je v krogu 35 km postavljenih šest bioplinaren. V tem primeru, pa bodo spregledali vse nevarnosti za ljudi, zaščitena območja ter trajnostne zaposlitve ljudi v turizmu.

Naši politiki so, da bi prišli do denarja za prazno državno blagajno storiti vse, da jo napolnijo. Za druge države so pripravljeni uničiti, edino kar je Sloveniji v tej krizi ostalo – naravno in kulturno dediščino, le da bi šli v energetsko partnerstvo z Rusi za Južni tok, ki Sloveniji razen uničene pokrajine v pasu 40 m skozi celo Zgornjesavsko dolino in na drugih območjih, razen nekaj denarja od prodaje državnih zemljišč ter kratkotrajnih zaposlitev, ne bo prinesel nič. Ravno tako jim niso mar stališča prebivalcev, tam kjer bi potekal »JUŽNI TOK«, saj v niti eni izjavi naših politikov ni bilo slišati dejstva, da se prebivalci Zgornjesavske doline ne strinjajo z načrtovano traso, kar so tudi jasno, javno izrazili. Na površinah, ki so sedaj namenjene tekaškim in kolesarskim stezam, bi pomenila poleg zmanjšanja kakovosti bivanja in vizualne izpostavljenosti in tudi poleg konca turističnega razvoja, pomenila še dodatne omejitve razvoju lokalnega prebivalstva. Zato projektu izgradnje plinovoda M10 Vodice-Rateče z okoljevarstvenega vidika, trajnostnega razvoja in pričakovane gospodarske koristi prebivalci tega območja odločno nasprotujejo v AAG pa jih pri tem v celoti podpiramo.

V AAG se tudi sprašujemo zakaj bo Mednarodni plinovod speljan po manj ekološki in varni spremenljivi različici skozi Slovenijo. Namesto da bi plinovod zapustil Slovenijo pri Šempetru, kot so prvotno načrtovali jo bo ta zapustil v Ratečah, če ne bomo z »živimi telesi« to za Slovenijo nespametno gradnjo zaustavili!

Za prihodnost naših otrok! Jesenice 05.05.2013

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

Ko sonce ne bo sijalo in veter ne bo pihal

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.