DREVESNI PARK v Celju kot naravna znamenitost


clip_image002Peter Skoberne je pred petindvajsetimi leti ustvaril povezavo s svojimi takratnimi in mojimi sedanjimi razmišljanji, ne da bi sploh vedela en za drugega in on je bil pred nekaj tedni tudi človek, ki je uradno odgovoril na mojo idejo. Edini. Nekaj teh povezav bom sedaj napisala.

Na Sočo, eno najlepših evropskih rek, je opozoril pesnik in ne znanstvenik, znal je v ljudeh premakniti misel, da jim Soča pomeni nekaj več, da bi bili brez nje siromašnejši, pa četudi živijo daleč od nje ali pa je celo nikoli niso videli. Seveda so se kresala mnenja o različnih vrednotah in vrednosti Soče, naposled pa je le prevladalo mnenje, da je ohranitev reke pomembnejša od hidroenergetskega potenciala.

Vsako naravno vrednoto lahko preračunamo v tržno vrednost, a misel uničenja za kratkoročno izkoriščanje mora včasih dati prostor misli, da je nek prostor del nas, želimo ga videti, pokazati drugim in ohraniti zanamcem.

Kot spomenik oblikovane narave lahko zavarujemo vrtove, parke in drevorede, ki imajo lastnosti naravne znamenitosti. Ne moremo jih ohraniti brez nadaljnega človekovega delovanja, vendar mora biti to načrtno in smiselno s stališča varstva narave.

Drevesni park bi lahko zavarovali kot spomenik oblikovane narave.

Več naravnih znamenitosti, naravno in kulturno dediščino lahko smiselno združimo v večja območja in jih varujemo kot naravne parke. Na takem prostoru se pojavljajo tudi interesi drugih uporabnikov prostora, zato zavarovano območje razdelimo na več območij z različnimi varstvenimi ukrepi – kot krajinski park. Krajinski park je območje kultivirane narave, kjer se prepleta kulturna krajina s sestavinami naravne in kulturne dediščine.

Glavnino našega dojemanja smiselnosti ohranitve predstavljajo najdebelejši, najstarejši, najvišji primerki, a vendar je včasih kakšna biološka posebnost vzrok, da uvrstimo nekaj med naravne znamenitosti. Biološka posebnost je strpna rast in razrast različnih rastlin.

Z ohranitvijo Drevesnega parka in vseh povezanih prostorov se nam odpira možnost, da premislimo o smiselnosti poseke starejših in starih dreves, posekanega drevesa ne moremo kar čez noč nadomestiti s podobnim in pa, javorji niso in ne smejo biti priročna zamenjava naše dobe. Nadomeščanje dreves, ki jih včasih proglasimo za človeku nevarne in nedopadljive, ne sme ostati novodobna praksa načrtovanja.

Vse, kar se dogaja v naravi je povezano, vse ima svoj namen in naključij ni.

Samo nekaj trenutkov je treba pa se preseliš v svet, ki nam je bil nekoč tako blizu, zdaj ga pa odrivamo in tonemo v drugačnega, kjer dolgoročno ni prihodnosti za napredek našega stvarnega in dušnega življenja.

Tukaj se prepleta življenje, ki se je zgradilo po intenzivnosti pridelave. V tem svetu so se združile rastlinske vrste, ki jih po vseh pravilih njihovega sobivanja, ne vidiš nikjer. Narava je rešila prostor in se res po svoje izrazila.

Obnova življenja na ta način je edinstvena in neponovljiva, tako kot delo človeka, ki čuti in ne ponavlja, vse pride iz globin.

Razmišljala sem, da ta kraj še ni bil sprejet, ker je tako drugačen, ker je postal prvinski. Grdi raček med racami. Ne more se v celoti umestiti, ker ga ne moreš spremeniti, takšen se je rodil. Po mojem mnenju je ta prostor tako edinstven, da ga je tudi nepotrebno prilagajati in za vsako ceno podrejati nekim že utečenim formam.

To je Drevesni park, ki je nastajal in bo še naprej nastajal, če ga bomo razumeli in, če bomo tja prinesli tisto, kar mu ustreza. Ta prostor kliče po ustvarjalni duši, svobodni in samosvoji.

Uvidenje in podpora vseh, takšnih in drugačnih ljudi, bo odprla velik prostor za mnoge stvari, ki se bodo med sabo povezale, tako kot so se povezala različna živa bitja v Drevesnem parku.

Lastniki površin in objektov so res različni, a večina zemljišč (211.604m2), je v lasti RS Slovenije, Občina Celje poseduje 22.471m2, Vrtnarstvo Celje v stečaju 5.700m2 in KZ Hmezad Petrovče 6.999m2. Nepremičninska družba GM Invest d.o.o. ima v lasti skladišča ob cesti, ki jih že prodaja.

RS Slovenija je lastnik najvišje evropske platane in vseh bivših proizvodnih površin (drevesnica). Zemljišča upravlja Sklad kmetijskih zemljišč.

Ravno te površine z vsemi rastlinskimi vrstami so razlog, zakaj naj bi prostor pridobil status javnega parka. Vgrajene so tudi poti, podtalnica je nizka (naravni ribniki in bazeni), možnosti za vzpostavitev sonaravnih dejavnosti so praktično neomejene.

Vhodi v skupni prostor (257.905m2 brez površin Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti) , so možni iz štrih strani, vsak vhod nosi zabeležbo visokih in mogočnih dreves.

Zaradi že vzpostavljenih povezav, objektov, poti, pokritosti površin z okrasnimi rastlinami, nizke podtalnice in neposredne bližine reke, ni nobene potrebe po novih investicijah, gre samo za obnovitvena dela, »recikliranje«, mogoče bi lahko razmišljali o uporabi odpadnih surovin, s sodelovanjem ljudi različnih poklicev in idej.

V likovnem salonu Celje je Andreja Džakušič ustvarila Viseče vrtove, ki se bodo razvijali naprej in mogoče do nazaj? Bodo viseči vrtovi spremenili našo popačeno miselnost, da lahko živimo z naravo le, če si jo popolnoma podredimo?

Ko vstopimo v Drevesni park niti pomislimo ne, da je odpadlo listje pod drevesi nekaj odvečnega, ne pomislimo, da bi kosili, grabljali, odnašali. Pomislimo le, kako bi prinesli nazaj in ustvarili nekaj novega, kjer tuja beseda ekologija ne bi bila več le odpiranje vrat pranju vesti in denarja.

Drevesa so simbol moči, modrosti in življenja samega, vsako drevo ima svojo energijo, če začnem preštevati vsa ta mogočna drevesa, pisane grme in ozelenele poti, je ta energija zadosti močna za »rajski vrt«?

Včasih je težko izmeriti in uvrstiti rastlinske vrste, jih predstaviti kot značilnost in vrednost, vendar pri doživljanju narave, centimetri in klasifikacije niso več pomembni, prevzame nas spoštljivost do mogočnih živih bitij, ob katerih se zavemo naše neznatnosti in minljivosti.

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.