Alternativni, obnovljivi oziroma trajni viri energije


 

07.01.2013 00:01   /   Finance 4/2013

 

V dobrih zadnjih sto letih smo prešli skozi obdobja, v katerih smo si prostore osvetljevali s petrolejkami, svečami, kasneje sijalkami z žarilno nitko in sčasoma z varčnimi sijalkami z diodami. Enako razvojno pot doživlja ogrevanje prostorov za zasebne in javne namene, od rabe nafte in plina prehajamo v obdobje rabe trajnih virov energije.

Obema zvrstema rabe je skupno varčevanje z energijo s sočasnim zmanjševanjem negativnih okoljskih posledic. Pred 50 leti se je pojavil sistem centralnega ogrevanja hiš s kurilnim oljem. Sprva smo se čudili, a nato hitro sprejeli takšno rabo nafte in pozabili na prve peči za centralno ogrevanje, kurjene z drvmi in premogom. Udobje centralnega ogrevanja z nafto je hitro vstopilo v naše domove in skoraj smo se že poslovili od drv in premoga. Dokončno slovo pa je pomenila dodatna vgradnja oljnih gorilnikov v našo staro peč.

Nato se je pojavil spet nov energent – plin. Sprva utekočinjeni in po naseljenih krajih zemeljski plin, pripeljan do posameznega objekta po plivodu. In znova so se pojavili trgovci, ki so hvalili ta novi energent, da je okolju prijazen in energetsko varčno naravnan.

Obenem pa smo začeli opažati agresivne vremenske pojave, kakršnih prej nismo bili vajeni. Strokovnjaki so dokazovali, da podnebne spremembe povzroča vedno večja raba fosilnih goriv. Vedno večje črpanje nafte pa hkrati pomeni tudi zmanjševanje zalog tega goriva, uveljavila se je ocena, da je naftnih zalog dovolj samo še za pol stoletja. Vsa ta opozorila so spodbudila porabnike in strokovnjake, da smo začeli resno razmišljati o možnosti rabe trajnih virov energije.

Viri energije

Za takšne vire energije se je najprej uveljavilo ime alternativni viri, zaradi nemnožične uporabe se je tudi dolgo obdržalo. S širitvijo uporabe teh virov in logičnim razmišljanjem pa smo sčasoma prišli do pravega poimenovanja zanje – obnovljivi viri energije. Za poimenovanje »alternativno gorivo« smo kmalu ugotovili, da ni primerno, saj ne nadomešča že znanega energetskega vira, temveč je sam po sebi obnovljiv, zato se ni treba bati, da zalog ne bi bilo dovolj.

Danes tako pod imenom trajni oziroma obnovljivi viri energije poznamo sončno in vetrno energijo ter energijo vode (gravitacija – kinetična) in zemlje. V skupino obnovljivih virov prištevamo tudi vse vrste odpadkov, tako lesne kot tiste iz poljedelstva, precej veliko skupino pa sestavljajo tudi komunalni odpadki. Pod pojmom biomasa tako lahko razumemo lesne ostanke po sečnji in čiščenju gozdov, lesne ostanke ob predelavi lesa in čiščenju zaraščenih zelenih površin.

V skupino trajnih virov energije pa seveda sodi tudi energija površinskih voda (hidrotermalna energija), na katero vplivata energija sonca in geotermalna energija. Obstaja še nekaj energetskih virov, katerih raba je v razvoju in še ni razširjena. Veter, voda in sonce so torej trajni viri energije in predvsem namenjeni proizvodnji elektrike. Sončna energija pa je namenjena tudi pripravi tople sanitarne vode in v nekem segmentu tudi za ogrevanje.

Končna poraba energije po namenih, gospodinjstva, Slovenija, 2009

Ogrevanje objektov

Za udobno bivanje in delo v objektih je treba poskrbeti tudi za njihovo ogrevanje. Skozi čas se načini ogrevanja spreminjajo, menjajo se energetski viri in tudi način ogrevanja. Iz posameznih proizvajalcev toplote po posameznih prostorih smo prešli na skupni vir toplote, tako imenovano centralno ogrevanje in prenos toplote prek radiatorjev v prostor. In ko nas je sama narava začela opozarjati, da so zaloge fosilnih goriv omejene, se je začela razvijati tudi raba trajnih virov energije. Ob tem so se v ta razvoj vključili novi dejavniki, kot so cena fosilnih goriv, vedno večje znanje o potrebnosti izolacije objektov ter opozorila klimatologov o podnebnih spremembah.

Zelo na splošno lahko porabo energije razdelimo med tri velike porabnike: industrija, promet in ogrevanje s hlajenjem. Podnebne razmere v Sloveniji zahtevajo ogrevanje in hlajenje individualnih in poslovnih objektov. Iz grafov je razvidna poraba po vrsti energenta in po namenu. Ker je količina fosilnih goriv v svetovnih zalogah omejena in ker ima njihova raba za posledico izpust toplogrednih plinov, se začenjajo za potrebe ogrevanja in hlajenja uporabljati trajni in obnovljivi viri energije.

Evropska unija se je zavezala, da bodo njene države članice do leta 2020 zmanjšale rabo fosilnih goriv, ob tem pa tudi izpuste toplogrednih plinov ter povečale obseg rabe trajnih in obnovljivih virov energije za 20 odstotkov od začetnega stanja. Ker je tehnično najlaže izvedljivo uvesti trajne in obnovljive vire v segmentu ogrevanja in hlajenja v objektih, bo ta segment verjetno prvi, kjer se bo začela intenzivna zamenjava načina ogrevanja vseh vrst objektov.

Končna poraba energije po vrstah energetskih virov, gospodinjstva, Slovenija, 2009

Toplotne črpalke

Za ogrevanje objektov so potrebni trije segmenti, in sicer: trajni vir energije, toplotna črpalka in ustrezen sistem za prenos toplote v prostor. Za najvarčnejšo rabo trajnega vira se priporoča talno, stensko in stropno ogrevanje.

Toplotna črpalka je nastala takoj po izumu hladilnika in je dejansko tehnična naprava, ki deluje podobno, vendar v obratnem smislu. Gre za ekološko najprijaznejši in energetsko najcenejši način ogrevanja prostorov in sanitarne vode. Toplotna črpalka pridobiva toploto iz trajnega energetskega vira in okoliškega zraka ter z dodano električno energijo segreva vodo do temperature 55 stopinj Celzija ali več. Za pogon naprave (kompresorja) je treba vložiti od 20 do 30 odstotkov električne energije, 70 do 80 odstotkov energije pa pridobimo iz trajnega vira.

Razmerje med vloženim delom (električno energijo) in pridobljeno toplotno energijo imenujemo grelno število. To pa je večje (večji prihranek), če je temperatura vira višja, ogrevalna temperatura pa nižja. To pomeni, da so za ogrevanje s toplotnimi črpalkami najprimernejši nizkotemperaturni sistemi (talno, stensko ali konvektorsko ogrevanje).

V Sloveniji se je razvoj toplotnih črpalk začel že v poznih 80. letih prejšnjega stoletja, ko sta bili najdejavnejši dve delovni organizaciji: Loška tovarna hladilnikov in Gorenje Velenje. Obe tovarni sta lastno proizvodnjo opustili konec prejšnjega obdobja. Danes proizvaja toplotne črpalke nekaj manjših podjetij v Sloveniji in njihove lastnike lahko štejemo za slovenske pionirje proizvodnje toplotnih črpalk.

Energetska samostojnost občin, regij in države

Prvo zavezo glede rabe trajnih virov energije in zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov je Slovenija sprejela s podpisom kjotskega protokola v državnem zboru. Pri izpolnjevanju te zaveze smo sprva izkazovali uspešnost, a bolj po zaslugi zmanjšanja obsega proizvodnje in smo tako zdaj na našem izhodišču glede sprejete obveznosti. S področja energetike imamo v obravnavi tri dokumente: energetski zakon, nacionalni energetski program za obdobje do leta 2030 in strategijo prehoda RS v brezogljično družbo do leta 2050.

Sprejem teh dokumentov bo pomenil veliko prelomnico v našem pogledu na energetiko in rabo trajnih virov energije. Resno bomo začeli razmišljati o energetski samostojnosti pri pokrivanju naših vsakodnevnih potreb in o možnostih trženja presežkov energije prek državnih meja. Električno energijo bomo poleg hidroenergije pridobivali z rabo vetra, sonca in predelave vsakovrstnih odpadnih surovin. Poleg rabe trajnih virov energije bomo začeli resno pristopati k rabi geotermalne energije.

Občine so začele pripravljati tudi energetske zasnove, ki pa žal še niso pravi kazalec mož- nosti proizvodnje energije v posamezni občini. A glavno je, da smo začeli delati v tej smeri.

Energetska samostojnost predvsem pomeni neodvisnost od uvoza energije (elektrika in naftni derivati), kar nam hkrati prinaša povečanje našega blagostanja. In uspešna pot v energetsko samostojnost se začenja v našem domu, v naši občini. Začenja se s spoznavanjem naše rabe energije, razumevanjem, kako se zaščititi pred hladom in vročino, ter ugotovitvijo, kaj storiti za najmanjšo porabo energije.

Vsi smo že bili v večjih, predvsem javnih objektih (vrtec, šola, občina, zdravstveni dom), ki so bili zgrajeni v času, ko nismo dovolj poznali pomena in vloge toplotne izolacije objektov. Danes smo prišli do spoznanja, da moramo te objekte energetsko posodobiti, obnoviti ovoje zgradb, skupaj z obveznim prehodom na rabo trajnih virov energije. Ko bomo sčasoma prenovili vse takšne zgradbe, bomo postajali tudi vedno bolj energetsko samostojni.

Kje se vidimo občani v energetski obnovi

Cena energentov hiti navzgor, omejitev žal ni predvidena nikjer po svetu, saj so cene nafte odvisne od veliko dejavnikov (omejene svetovne zaloge in geopolitična svetovna razmerja). Občani bodo morali pregledati svoje zasebne objekte in proučiti možnost dodatne izolacije ter razmisliti o prehodu na rabo trajnega ali obnovljivega vira energije. Povprečna družina na vsakih sedem let kupi novo osebno vozilo.

Pri vgradnji sistema za uporabo trajnih virov energije pa je treba vedeti, da ima takšen sistem s potrebnimi vzdrževalnimi deli življenjsko dobo do 30 let, v tem obdobju pa lahko občan prihrani za nakup dveh novih vozil. Letni prihranek je lahko tudi 70- do 80-odstoten glede na trenutni letni izdatek za fosilni energent, ob tem pa naj občan upošteva, da s tem pripomore tudi k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Pri nakupu naslednjega vozila pa bo morda že začel razmišljati o nakupu električnega vozila. In tudi zaradi porabe električne energije za ta namen bomo morali poskrbeti za vedno večjo proizvodnjo elektrike iz trajnih virov energije.

Božo Dukić, AAG-  Inštitut za obnovljive vire energije Kranj

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.