Izjava za javnost – EU komisija pričela obravnavati pritožbo AAG v zvezi z odpadki iz Kampanje – Italija

Alpe Adria Green – mednarodna društvo za zaščito okolja in narave

Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU

IZJAVA ZA JAVNOST

 

Iz Evropske komisije, generalnega direktorata za okolje so nas 29.01.2012 obvestili, da so pričeli z obravnavo naše pritožbe z vidika veljavnega prava v Evropski Uniji. Pritožba, ki smo jo v sodelovanju z Greenaction Transnational in z odborom Legamjonici iz Taranta poslali na EU 16. 08.2012, se nanaša na reševanje kriznih razmer na področju odpadkov v Kampanji.

Odvažanje kampanijskih odpadkov iz dežele Kampanije je bilo izpeljano na podlagi poenostavljenih nadzornih postopkov in celo brez vsakršnega nadzora, pri čemer organi javne uprave sploh niso delovali transparentno. Odpadki, ki prihajajo s področij, na katerih je ravnanje z odpadki od vedno v rokah organiziranega kriminala, izginjajo v odlagališčih in sežigalnicah odpadkov v deželah, ki so dale sežigajo odpadke izključno iz ekonomskih razlogov. Vpletene dežele so Lombardija, Veneto, Furlanija Julijska krajina, Emilia Romagna, Toskana in Puglia.

Okoljevarstvena gibanja AAG, Greenaction Transnational in Legamjonici so zbrala dokaze v več kot leto trajajoči preiskavi. Tgovcem pomeni trgovanje z odpadki le posel, je pa to neverjetna in strahotna operacija trgovine in ravnanja z nekontroliranimi odpadki, ki so jo izvajale italijanske oblasti ob kršenju evropske zakonodaje, s škodljivimi posledicami za okolje in zdravje ljudi ter ob verjetni vpletenosti organiziranega kriminala iz Kampanije. Operacijo so dejansko omogočile italijanske inštitucije, ki bi se takim dejanjem, morale v resnici zoperstaviti.

Škoda je prizadela tudi sosednje države, predvsem Slovenijo in Hrvaško, ki ju je preplavil onesnažujoč dim tržaške sežigalnice odpadkov, v kateri ekomafije zažigajo velike količine odpadkov (do danes nad 25.000 ton), čeprav strokovnjaki s strani Slovenije trdijo, po medijih, da je možno izmeriti le emisije na izvoru, mi trdimo, da je možno izmeriti na podlagi rože vetrov z ustreznimi merilci kakovosti zraka tudi imisije ter ugotoviti od kje prihajajo.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK! Jesenice: 30.01.2013

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Slovenija, Hrvaška, Italija, Srbija, Vojvodina, Makedonija, Bosna in Hercegovina. V Sloveniji delujemo kot društvo v javnem interesu za zašito okolja in v javnem interesu za zašito narave. Naslov: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU. TTK: SI56-0510-0801-1891-125, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239. GMS: 051 311 450/ Tel: +386 4583 6640

Nova strategija EU za čista goriva

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 24. januarja 2013

Nova strategija EU za čista goriva

Evropska komisija je danes predstavila ambiciozen sveženj ukrepov za izgradnjo postaj za alternativna goriva po EU, za katere bodo veljali skupni standardi zasnove in uporabe. Do zdaj so se politične pobude večinoma osredotočale na goriva in vozila, manj pozornosti pa je bilo namenjene distribuciji goriv. Spodbude so bile neusklajene in nezadostne.

Uvajanje čistih goriv upočasnjujejo tri glavne ovire: draga vozila, nizka sprejemljivost za potrošnike in pomanjkanje postaj za dovod goriva ali polnjenje. Gre za začarani krog. Postaje za dovod goriva se ne gradijo, ker ni dovolj vozil. Vozila so draga, ker je povpraševanje po njih slabo. Potrošniki pa ne kupujejo vozil, ker so draga in ni dovolj postaj za dovod goriva ali polnjenje. Komisija zato predlaga sveženj zavezujočih ciljev za države članice glede minimalne infrastrukture za čista goriva, kot so elektrika, vodik in zemeljski plin, ter skupnih standardov EU za potrebno opremo.

Podpredsednik Evropske komisije in komisar za promet Siim Kallas je povedal: „Razvijanje inovativnih in alternativnih goriv je logična pot proti večji gospodarnosti z viri, zmanjšanju prevelike odvisnosti od nafte in razvoju prometne industrije, ki se bo sposobna odzvati na zahteve 21. stoletja. Kitajska in Združene države Amerike načrtujejo, da bo na njihovih cestah do leta 2020 več kot šest milijonov električnih vozil. To je velika priložnost za Evropo, da okrepi svoj položaj na hitro rastočem svetovnem trgu.“

Sveženj o čisti energiji za promet vsebuje sporočilo o evropski strategiji za alternativna goriva, direktivo o infrastrukturi in standardih ter spremni dokument o akcijskem načrtu za razvoj utekočinjenega zemeljskega plina v pomorskem prometu.

Glavni ukrepi vključujejo:

Elektrika: število električnih napajalnih postaj se po EU zelo razlikuje. Vodilne države na tem področju so Nemčija, Francija, Nizozemska, Španija in Združeno kraljestvo. Po tem predlogu bo morala vsaka država članica postaviti minimalno število napajalnih postaj z enotnim vtičem (glej priloženo tabelo). Cilj je zagotoviti kritično maso napajalnih postaj, ki bo spodbudila množično proizvodnjo vozil po dostopnih cenah.

Enotni evropski vtič je bistven element za uvajanje tega goriva. Da bi Komisija prekinila negotovost na trgu, je danes oznanila, da bo enotni standard za vso Evropo vtič tipa 2.

Vodik: Nemčija, Italija in Danska že imajo veliko število postaj za dovod vodika, vendar nekatere niso javno dostopne. Za nekatere elemente, kot so cevi za gorivo, so še vedno potrebni skupni standardi. Po tem predlogu se bodo obstoječe postaje povezale v mrežo, skupni standardi pa bodo zagotavljali mobilnost vozil na vodikov pogon. To velja za 14 držav članic, ki imajo že vzpostavljeno mrežo postaj za dovod vodika.

Biogoriva: njihov delež na trgu je že zdaj skoraj 5 %. Delujejo kot mešanice goriv, za njihovo uporabo pa ni potrebna posebna infrastruktura. Ključni izziv bo zagotoviti njihovo trajnost.

Zemeljski plin (utekočinjeni in stisnjeni): utekočinjeni zemeljski plin se uporablja v vodnem prometu po morju in celinskih plovnih poteh. Infrastruktura za oskrbo plovil z utekočinjenim zemeljskim plinom je še v zgodnji fazi razvoja. Samo Švedska ima manjšo napravo za pretakanje goriva v pomorska plovila, v več drugih državah pa ustrezno infrastrukturo še načrtujejo. Komisija predlaga, da se do leta 2020 oziroma 2025 postaje za dovod utekočinjenega zemeljskega plina postavijo v vseh 139 pomorskih in celinskih pristaniščih na vseevropskem prometnem omrežju. Ne gre za velike plinske terminale, ampak fiksne ali mobilne postaje, postavljene v vseh velikih evropskih pristaniščih.

Utekočinjeni zemeljski plin: uporabljajo ga tudi tovornjaki, vendar je v EU samo 38 postaj za dovod. Komisija predlaga, da se do leta 2020 postaje postavijo na vsakih 400 km ob cestah vseevropskega prometnega omrežja.

Stisnjeni zemeljski plin: uporablja se predvsem v avtomobilih. Trenutno to gorivo uporablja en milijon vozil, kar je 0,5 % voznega parka. Industrija si prizadeva, da bi se to število do leta 2020 povečalo za desetkrat. S tem predlogom bo Komisija zagotovila, da bodo javno dostopne standardizirane postaje za dovod goriva do leta 2020 na voljo po vsej Evropi na razdalji največ 150 km.

UNP: utekočinjeni naftni plin. Za to gorivo ukrepi niso predvideni, saj je osnovna infrastruktura že vzpostavljena

Države članice bodo te spremembe lahko izvedle tudi brez javnega financiranja, če bodo spremenile lokalne predpise in spodbudile investiranje zasebnega sektorja. Podpora EU je že na voljo v okviru sredstev TEN-T ter kohezijskih in strukturnih skladov.

Glej tudi: MEMO/13/24

Električne napajalne postaje/električna vozila po državah članicah

Države članice	Obstoječa infrastruktura (napajalne postaje) 2011	Predlagani cilji glede javno dostopne infrastrukture do leta 2020[1]	Načrtovano število električnih vozil v državah članicah do leta 2020
Avstrija	489	12 000	250 000
Belgija	188	21 000	–
Bolgarija	1	7 000	–
Ciper	–	2 000	–
Češka	23	13 000	–
Nemčija	1 937	150 000	1 000 000
Danska	280	5 000	200 000
Estonija	2	1 000	–
Grčija	3	13 000	–
Finska	1	7 000	–
Francija	1 600	97 000	2 000 000
Madžarska	7	7 000	–
Irska	640	2 000	350 000
Italija	1 350	125 000	130 000 (do leta 2015)
Litva	–	4 000	–
Luksemburg	7	1 000	40 000
Latvija	1	2 000	–
Malta	–	1 000	–
Nizozemska	1 700	32 000	200 000
Poljska	27	46 000	–
Portugalska	1 350	12 000	200 000
Romunija	1	10 000	–
Španija	1 356	82 000	2 500 000
Slovaška	3	4 000	–
Slovenija	80	3 000	14 000
Švedska	–	14 000	600 000
Združeno kraljestvo	703	122 000	1 550 000

Kontakta: Helen Kearns (+32 22987638) Dale Kidd (+32 22957461)

---

[1] Število javno dostopnih napajalnih postaj predstavlja 10 % skupnega števila napajalnih postaj.

Izbor najbolj neekološke osebnosti leta v 2012

Izbor najbolj neekološke osebnosti leta 2012

Komisija za izbor najbolj neekološko osebnosti leta v 2012 pri AAG je na korespondenčni seji   22.01.2012, na podlagi glasovanja po e-pošti, potrdila zmagovalca najbolj neekološke osebnosti tega leta.

Komisija za izbor je najprej po posredovanih predlogih izbrala zmagovalca četrtletja in sicer:

– v prvem četrtletju

Vlado Republike Slovenije in
Ministrstvo za Kmetijstvo in okolje,
zaradi vzroka, ker na račun varčevanja NISTA VEČ PRIPRAVLJENI FINANCIRATI DELO NEVLADNIH ORGANIZACIJ, KI DELUJEJO IZVEN LJUBLJANE NA PODROČJU OKOLJA. Za delovanje okoljskih nevladnih organizacij za leto 2012 -2013 je bil objavljen samo en razpis in sicer za delovanje OKOLJSKEGA CENTRA V LJUBLJANI
( http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/7622/8357/763b8e9fd0/ ), vse druge NVO, ki imamo sedež izven Ljubljane, pa očitno VLADA in MKO želi čimbolj onesposobiti, da bi zaradi pomanjkanja denarnih sredstev zaprli “VRATA” ,

– v drugem četrtletju AGENCIJO REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE, zaradi izdaje okoljevarstvenega dovoljenja št. 35430-20/2011-6, za obratovanje naprave za odstranjevanje in recikliranje odpadkov živalskega izvora vključno z napravami, kjer se odpadki živalskega in skladiščijo ali obdelujejo pred nadaljnim ali predelavo odstranjevanjem z zmogljivostjo predelave 9 ton odpadkov živalskega izvora na dan, ki bi ga izvajal upravljalec Bioštrom d.o.o., Zgornje Pirniče 71E, 1215 Medvode. Naprava se nahaja na lokaciji 1166 in 1168, obe k.o. Zgornje Pirniče.

,

– v tretjem četrtletju ŠE VEDNO NEZNANO ODGOVORNO OSEBO, KI JE ODGOVORNA ZA NELEGALNO ODVRŽENE SODOVE V RODIŠKEM RUDNIKU 21. avgusta 2012 se je Eko patrulja podala v opuščen premogovnik pri Rodiku sledeč podatku iz članka v Primorskih novicah izpred nekaj let, da naj bi bili v njem sodi z radioaktivnimi odpadki. To so novinarki povedali domačini, ki so ubranili rudnik pred polagalci venca na domnevnem povojnem morišču. Že takoj za vrati je nekaj zmečkanih zarjavelih sodov, največji kup pa je okoli 100 m v notranjosti. Tam nasutje prsti in skal zapira nadaljevanje, ki ga izdaja prepih.

,

– v četrtem četrtletju OBČINSKI SVET IN ŽUPANA OBČINE ŠENTJUR Avgusta 2012 je občina Šentjur je razpisala javno razgrnitev občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPN), v katerem se tudi planira, da se na sedanjem ozemlju v Planinski vasi, ker stoji asfaltna baza, ki je bila leta 1998 zgrajena na črno, danes pa legalno obratuje samo z uporabnim dovoljenjem, prostor za industrijsko gradnjo. Alpe Adria Green in okoliški prebivalci, so podali pripombe na OPN občine Šentjur.

Predloge širih kandidatov smo dali na spletno stran, kjer so imela zainteresirana javnost možnost glasovanja za izbor »NAJBOLJ NEEKOLOŠKE OSEBNOSTI LETA 2012« Komisija pri UO AAG, je 22.01.2013 po pregledu dokumentacije  javnega glasovanja, ki je potekal od 06.01.2013 do 18.01.2013, le tega potrdila in razglaša naslednje rezultate:

Preko e-glasovnic je bilo prejeto 237 odgovorov

REZULTATI:

1 Mesto: OBČINSKI SVET IN ŽUPANA OBČINE ŠENTJUR 139 glasov ali 59%

2 Mesto: Vlada RS in Ministrstvo za Kmetijstvo in okolje 66 glasov ali 28%

3 Mesto: AGENCIJO REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 17 glasov ali 7%

4 Mesto: NEZNANO ODGOVORNO OSEBO 14 glasov ali 6%

OBRAZLOŽITEV, za neekološko ime 2012:

OBČINSKI SVET IN ŽUPAN OBČINE ŠENTJUR

 

Avgusta 2012 je občina Šentjur je razpisala javno razgrnitev občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPN), v katerem se tudi planira, da se na sedanjem ozemlju v Planinski vasi, ker stoji asfaltna baza, ki je bila leta 1998 zgrajena na črno, danes pa legalno obratuje samo z uporabnim dovoljenjem, prostor za industrijsko gradnjo. Alpe Adria Green in okoliški prebivalci, so podali pripombe na OPN občine Šentjur.

Stališča, ki smo jih prejeli od občine Šentjur do naših pripomb in predlogov na osnutek OPN  so nevsebinska (novinarski odgovori), za večino odgovorov pa sploh ne moremo najti smisla. Gre za pomanjkanje prevzema odgovornosti za svoja dejanja posameznih oseb na občini Šentjur. To nazorno pričajo ne samo že tri izdane sodbe Ustavnega sodišča, ki so razveljavile PUP za eno in isto zadevo,  temveč tudi kršitve, ki se odražajo pri sedanjem OPN.  Gre za kršitev Zakona o prostorskem načrtovanju. Predvsem temeljnega načela usmerjanja prostorskega razvoja naselij. V 6. členu je določeno, da se z razvojem naselij ne sme slabšati kakovost življenjskega okolja in da se morejo v čim večji meri ohranjati zelene površine naselja. Prav tako se pri OPN-ju ne zasledujejo načelo, da je potrebno ohranjati kmetijska zemljišča ter posegati v okolje tako, da je to funkcionalno povezano z obstoječim naseljem. OPN, s tem, ko ne izloči asfaltne baze iz ruralnega okolja, hribovitega območja južnega dela občine ustvarja protislovje – na eni strani OPN tretira Planinsko vas kot krajinsko poselitveno in funkcijsko značilnost občine v definiciji hribovitega območja južnega dela občine, na drugi strani pa dopušča industrijsko proizvodnjo v takšnem okolju. To ni skladno z omenjenim 6. členom Zakona o prostorskem načrtovanju in načelom usmerjanja prostorskega razvoja naselij. Ne spoštuje se 7. člen, ki določa, da interes ne sme škodovati javnemu; v konkretnem primeru asfaltne baze gre za protekcijo zasebnega interesa investitorja proti javnemu interesu, t.j. interesu vseh prebivalcev, predvsem pa interesu države, da v kmetijsko območje ne dopusti vselitve industrijskega objekta in proizvodnje. Prav tako se ne spoštuje 8. člen, ker se mora prostorsko načrtovanje ravnati po vrednotah in prepoznavnosti že obstoječih naravno ustvarjenih struktur in spoštovati posebnosti geografskih ter socialno ekonomskih značilnosti določenega prostora. Nič od tega ni  upoštevano.

V tej asfaltni sagi so se zamenjali trije župani in štirje občinski sveti. Njihovo delo je politično in ne strokovno. To dokazujejo same odločbe sodišč, kakor izjave svetnikov. Ena izmed izjav svetnika, ko smo se udeležili občinske seje je bila; jaz se ne bom ukvarjal s tem, kaj je prav in kaj ne, jaz bom glasoval politično.

No, da zadeva vsa leta poteka politično tudi na drugih institucijah je dokaz tudi na Zavodu za varstvo narave, ki je podlegel političnim pritiskom bivšega MOP in po vseh izdanih negativnih mnenjih in zagotovilih, da z njihove strani občina ne bo dobili pozitivnega mnenja, kajti narava je tista, ki jo je potrebno varovati in obvarovati, je izdalo pozitivno mnenje.

In prav ta sprememba mnenja ZVN je spremenila vso situacijo v prid onesnaževalcem in grobarjev zdravega okolja in narave.

Na žalost pa je v tem procesu bilo vpletenih več znanih političnih osebnosti.

V odgovoru, ki smo ga prejeli na naše pripombe 20.12.2012, v katerem so bile  vse zavrnjene so med drugim tudi napisali: OBJEKT ASFALTNE MED ZAVEZANCE ZA IZVEDBO EMISIJSKEGA MONATORINGA SNOVI V ZRAK IZ NEPREPREMIČNIH VIROV NA PODLAGI…. v isti sapi pa navajajo, da čl 127 tudi UMILITVENE UKREPE, KI IZHAJOJO PO SANACIJI ARHITEKTURNE KRAJINE IN OŽJE OKOLICE OBJEKTA ASFALTNE BAZE. Le zakaj bodo izvajali sanacijo, če je z samim objektom vse v redu pa je drugo vprašanje!

KRONOLOGIJA »ASFALTNA BAZA«

Investitor zgradi asfaltno bazo, sredi vasi, na kmetijskem zemljišču na črno.

• 13.2.1998 Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju MOP), inšpektorat RS za okolje in prostor izda odločbo: »rušenje in vrnitev okolja v prejšnje stanje«.

• 23.3.1998 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, enota Celje, izda odločbo »vrnitev zemljišča v prejšnje stanje«.

• Odločbi nista bili izvršeni!

• Da bi bilo obstoječe stanje možno legalizirati, je občina Šentjur aprila 1998 pristopila k dopolnitvi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za druga območja kmetijskih zemljišč v občini Šentjur. Občinski svet je Odlok sprejel kljub zavedanju o   nepravilno vodenim postopkom.
• Krajani vložimo junija 1998 na Ustavno sodišče (v nadaljevanju US) pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za druga območja kmetijskih zemljišč v Občini Šentjur z naslednjimi utemeljitvami:

1. Ni bil izdelan prostorsko ureditveni plan (PUP) občine Šentjur.
2. Ravnanje je bilo v nasprotju z 72. členom Ustave (ogroženo zdravo življenjsko okolje).
3. Poseg v prostor je v nasprotju z varovanjem kulturne in naravne dediščine, opredeljene v 73. členu Ustave. S posegom se namreč grobo posega v prostor in ogroža Glijo jamo, ki je v varstvenem režimu kot geomorfološka podzemna naravna dediščina in je bila takrat v postopku obravnave predloga njene razglasitve za naravni spomenik. V Gliji jami je tudi vodni izvir reke Bistrice. Z izgradnjo takšnega industrijskega objekta bi bil njen status ogrožen.
4. Takšen poseg v prostor bi trajnostno spremenil namensko rabo prostora, bivalne pogoje in ekološko ravnovesje. Povečala bi se nevarnost ekološke katastrofe, saj je pri delovanju asfaltne baze prisotna velika količina derivatov.

• Dne 21.10.1999 US izda Odločbo U-I-378/98, da se Odlok o dopolnitvah odloka o  prostorskih ureditvenih pogojih za druga območja kmetijskih zemljišč v občini Šentjur razveljavi (prvič).

Odlok se je razveljavil, asfaltna baza pa stoji in nemoteno obratuje.

• Občina Šentjur leta 2000 ponovno prične s postopki za sprejetje Prostorsko ureditvenega pogoja Občine Šentjur. PUP je potrjen na občinski seji dne 31.7.2003, kljub negativnemu mnenju Zavoda za varstvo narave .

• PUP ponovno roma na Ustavno sodišče v presojo in 26.5.2005 izdal Odločbo U-I-185/03-15, s katero je 47. člen odloka o prostorsko ureditvenih pogojih občine Šentjur razveljavilo (drugič).

• Upravna enota Šentjur dne 14.9.2004 izda gradbeno dovoljenje v soglasju z MOP – ARSO (gradbeno dovoljenje je bilo izdano v času, ko je na ustavnem sodišču potekal postopek ocene ustavnosti in zakonitosti odloka sprejetega 31.7.2003).

• Na izdano gradbeno dovoljenje so krajani septembra 2004 vložili tožbo na Upravnem sodišču in 11.7.2005 je bila izrečena Sodba v imenu ljudstva U 847/2005-37, da se tožbi ugodi v korist tožnikov (gradbeno dovoljenje je razveljavljeno).

• Kljub vsemu dne 28.7.2005 Upravna enota Šentjur izda Dovoljenje za poskusno obratovanje, šifra: 351-87/2005-200 za dobo enega leta (investitor je že poznal izzid sodbe, vendar ta še ni bila objavljena v Uradnem listu).

• Dne 12.7.2006 v NOČNIH URAH načelnica UE ga. Andreja Stopar z blagoslovom takratnega ministra za javno upravo g. Gregorjem Virantom izda Uporabno dovoljenje. Po našem mnenju je pri tem šlo za politično in angažirano dejanje pristojnih zoper večino prizadetih krajanov.

• Investitor asfaltne baze se kot stranka z interesom pritoži na sodbo Upravnega sodišča št. U 847/2005-37, ki je razveljavilo gradbeno dovoljenje na Vrhovno sodišče, ta pa je 10.10.2006 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno – Sodba v imenu ljudstva U- 847/2005-48.

• 30.11.2006 MOP izda Odločbo 351-02-250/2004-KB2, ki odpravlja odločbo UE Šentjur, št. 351-31/2004-221 (gradbeno dovoljenje) z dne 14.9.2004.

Investitor asfaltne baze vloži tožbo zoper MOP na Upravno sodišče, katero pa je 23.1.2007 s sklepom št. U 5/2007-7 zavrnilo.

• 27.3.2007 MOP izda Odločbo 35110-9/2007-3-KB s katero investitorju zavrne pritožbo zoper odločbo UE Šentjur, št. 351-78/2006-100 (uporabno dovoljenje) z dne 12.6.2006.

Lastnik asfaltne baze vloži pritožbo na Upravno sodišče, katero pa tožbi  ugodi – sodba v imenu ljudstva  U-133/2007, 20.9.2007.

• 3.5.2007 Inšpektorat RS za okolje in prostor območna enota Celje izda odločbo inšpekcijskemu zavezancu Asfalti Kovač, s katero je prepovedal oz. določil, da mora takoj po prejemu te odločbe ustaviti gradnjo asfaltne baze (AB je bila zgrajena leta 1998 in vse od takrat je v fazi obratovanju, inšpektorji pa leta 2007 zahtevajo ustavitev gradnje?) in odredil odstranitev objektov asfaltne baze. Inšpekcijskemu zavezancu je bila odločba vročena dne 21.5.2007.

• 24.5.2007 je bila s strani odvetnice – pooblaščenke družbe vložena pritožba zoper odločbo in s tem je po mnenju Inšpektorata RS za okolje in prostor Odločba z dne 3.5.2007 nična.

• 24.7.2007 Inšpektorat RS za okolje in prostor območna enota Celje ponovno izda odločbo, da mora takoj po prejemu te odločbe ustaviti gradnjo asfaltne baze (AB je bila zgrajena leta 1998 in vse od takrat je v fazi obratovanja, inšpektorji pa leta 2007 zahtevajo ustavitev gradnje?) in odredi ponovno odstranitev objektov asfaltne baze.

• 14.11.2007 od  Inšpektorata RS za okolje in prostor, enota Celje dobimo dopis, da je objekt v legalni uporabi in da gradbena inšpekcija nima razlogov za prepovedovanje uporabe.

• 6.12.2007 Upravno sodišče Celje zavrne pritožbo investitorja asfaltne baze na razveljavitev gradbenega dovoljenja številka 351-31/2004-221 z dne 14.9.2007.

• 5.3.2008 Upravna enota Šentjur izda Sklep o dovolitvi obnove postopka uporabnega dovoljenja št. 351-78/2006-231, na katero se je investitor AB pritožil, zato je Upravna enota Šentjur odstopila   odločitev drugostopenjskemu organu MOP.

• 6.1.2009 je MOP izdalo odločbo, da se sklep o dovolitvi obnove postopka Upravne enote Šentjur odpravi in postopek obnove uporabnega dovoljenja ustavi.

• 6.8.2009 je MOP izdalo odločbo št. 35110-9/2007-53, s katero je izničilo uporabno dovoljenje izdano 12.7.2006. Na to odločbo se je investitor pritožil na Upravno sodišče.

• 9.11.2010 je Upravno sodišče izreklo da se tožbi Mirka Kovača ugodi. Odločba MOP, št. 35110-9/2007-53 z dne 6. 8. 2009, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. MOP ponovnega postopka ni sprožilo, ker menijo, da nimajo argumentov.

• 4.9.2009 je Inšpektorat RS za okolje in prostor, enota Celje izdal odločbo Elektru Celje d.d., da v roku 10 dni prekine dobavo električne energije asfaltni bazi iz javnega omrežja.

Investitor je na Upravno sodišče dal zahtevo za začasno zadržanje te odločbe, katero pa je sodišče v mesecu decembru 2009 zavrnilo.

23.8.2010 Občinski svet občine Šentjur na 2. izredni seji v tretje sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Šentjur – skrajšani postopek, s katerim bi bila dana možnost legalizacije asfaltne baze v Planinski vasi. Odlok je bil sprejet nezakonito, saj ni bil izveden po določbah 57. do 61. člena ZPNačrt-a. MOP je občino Šentjur opozorilo, da je razpisan način sprejema odloka nezakonit in občina ga je kljub opozorilu sprejela.

24.6.2012 je Vlada RS podala Ustavnemu sodišču zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti sprejetega odloka in ta je 16.2.2012 izdalo Odločbo št. I-130/11-15, da se sprejeti odlok  odpravi. TRETJIČ

V kolikor bo OPN sprejet takšen kot je bil prikazan v razgrnitvi, bo dan OPN v ponovno presojo Ustavnemu sodišču, torej v ČETRTO, ASFALTNA BAZA PA BO PO ZASLUGI OPN VESELO OBRATOVALA DALJE BREZ GRADBENEGA DOVOLJENJA, SAJ JO ŠČITIJO TAKO ŽUPAN KOT OBČINSKI SVET.

mag. Mojca Kleva Kekuš / O gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu/ na današnji seji odbora za peticije pri EU parlamentu

O gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu

22ND JAN 2013KATEGORIJA: NOVICE

Evropska poslanka mag. Mojca Kleva Kekuš, govornica v današnji razpravi o načrtovani gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu na Odboru za peticije (PETI), je izpostavila:

»Peticije, ki so bile danes obravnavane na Odboru PETI, vložene s strani organizacij Friends of Earth, Greenaction in Alpe Adria Green , so po mojem mnenju utemeljene, saj je še veliko odprtih, nepojasnjenih vprašanj, povezanih z načrtovano gradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Menim, da je bil današnji sestanek potreben, saj smo opozorili Evropsko komisijo, da ne sme čakati z ukrepi do realizacije projekta, temveč lahko reagira že sedaj.»

Mag. Kleva Kekuš je v svojem govoru poudarila, da se kot slovenska državljanka in predvsem kot prebivalka priobalnega območja, na katerem se načrtuje gradnja terminala, počuti odgovorno, da spregovori na današnji seji odbora PETI. Ne le kot evropska poslanka iz Slovenije, temveč v imenu slovenskih in italijanskih prebivalcev, ki bi z uresničitvijo projekta španske družbe Gas  Natural živeli v neposredni bližini plinskih terminalov in bili podvrženi številnim tveganjem. Mag. Kleva Kekuš je ob tem opozorila, da prebivalci dotičnega območja še niso imeli možnosti podati svojega mnenja o tveganjih, ki jih prinaša morebitna gradnja plinskega terminala v povezavi z drugimi energetskimi objekti. S tem se je kršilo skupno načelo držav Evropske unije, ki predvideva, da se mnenje prebivalcev v takih primerih mora spoštovati. Zato upa, da se jim bo to možnost vendarle dalo.

Mag. Kleva Kekuš je izpostavila svojo zaskrbljenost nad informacijo predstavnika organizacije Alpe Adria Green o ponarejenem poročilu o vplivih na okolje. Po mnenju evropske poslanke namreč pod vprašanjem ostaja veljavnost ocenjevanja vplivov na okolje (VIA) in onesnaževanja morja ter podcenjevanje geoloških tveganj ter motenj v mednarodnem pomorskem prometu.

»Skrbi me mnenje Komisije o dveh ločenih poročilih vplivov na okolje. Prva se nanaša na plinski terminal, druga pa na plinovod, ki se navezuje na italijansko plinsko omrežje. Na ta način, z dvema ločenima ocenama, niso upoštevani skupni vplivi projekta ter so prikazani bistveno manjši vplivi na okolje«, je še izpostavila.

Ob koncu pa dodala: »Župani vseh treh slovenskih priobalnih občin so izrazili negativno mnenje do projekta, pridružili pa so se jim tudi kolegi iz Italije in Hrvaške.»

Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev predstavnik AAG ni mogel na odboru za peticije zagovarjati stališč organizacije. AAG denarja nima, ker moramo sami pokrivati najemnino in delo pisarne. Vlada in MKO na račun varčevanja NISTA VEČ PRIPRAVLJENI FINANCIRATI DELO NEVLADNIH ORGANIZACIJ, KI DELUJEJO IZVEN LJUBLJANE NA PODROČJU OKOLJA.  Za delovanje okoljskih nevladnih organizacij za leto 2012 -2013 je bil objavljen samo en razpis in sicer za delovanje OKOLJSKEGA CENTRA V LJUBLJANI
( http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/7622/8357/763b8e9fd0/ ), vse druge NVO, ki imamo sedež izven Ljubljane, pa očitno VLADA in MKO želi čimbolj onesposobiti, da bi zaradi pomanjkanja denarnih sredstev zaprli “VRATA” in tako omogočili delovanje neekološko usmerjene industrije in kmetijstva. Tako razmišljanje vlade, da bo na ta račun privarčevala je skrajno zgrešeno, saj kot je znano večini prebivalcem v Sloveniji inšpekcijske službe s področja okolja ne delujejo.
Verjetno Vlada in MKO želita preprečiti delovanje okoljskih organizacij tudi iz razloga, ker AAG in še nekaj takih organizacij deluje tudi na zdravstveni zaščiti prebivalcev. Dejstvo je, da smo jim prevečkrat dokazali, da zdravstveni problemi prebivalcev izhajajo ravno iz neurejenih okoljskih problemov.

Poudarjamo, da ta odločitev ni naperjena proti NVO, ki delujejo v Okoljskem centru, temveč je namenjena samo zgoraj navedenima!
AAG nima toliko denarnih sredstev iz drugih virov, da bi še lahko delovalo po sprejetem programu dela za  2013, zato bomo naše neprofitno delovanje skrčili na minimum. To pomeni, da ne bomo več delali na manjših, sicer okolju pomembnih projektih, temveč se bomo osredotočili samo še na tiste projekte za katere bomo smatrali, da so najbolj pomembni za zdravje ljudi in ohranjanje narave za naše zanamce!
Ker država RS ne obravnava vse NVO enakopravno po delu in ne po lokaciji kjer delujejo, bomo delovali proti taki njeni  politiki in smo pričeli obveščati vso mednarodno javnost preko preko mreže NVO TckTckTck po vsem svetu, katere član je tudi Alpe Adria Green!

Predsednik AAG Vojko Bernard
original:   http://www.delo.si/gospodarstvo/okolje/vlada-na-crni-listi-alpe-adria-green.html 

Verjetno, bi lahko vlada razpisala razpis za delovanje NEVLADNIH ORGANIZACIJ, ČE BI POSLANCI V SVOJI RESTAVRACIJI PLAČEVALI PO TRŽNIH CENAH:

PRIBOJ DOMAĆIN BICIKLISTIČKO-EKOLOŠKOG SUSRETA MLADIH POVODOM DANA PLANETE ZEMLJE

U petak 18. januara održan je u Priboju, opština Lopare, sastanak konzorcija Projekta „Biciklistički kampovi i biciklijade kao veza između ljudi i popularizacija razlčitosti“, koji finansira Ambasada SAD u Sarajevu. Konzorciju koga čine partnerske organizacije Asocijacije „Zelene Staze – Green Tour“ iz Tuzle, Topeer iz Doboja, Biciklističkog kluba KPL Vlasenica, Asocijacije MTB.BA iz Sarajeva, AAG-Eko-Leonadrdo iz Priboja i umjetničke grupe Lucido, pristupili su i Biciklistički klub Živinice i Udruženje mladih iz Gnojnice. Novi partneri na Projektu će participirati u projektnim aktivnostima, a u svojim sredinama će proširiti projektne aktivnosti i uključiti mlade iz svojih sredina u međuetničku saradnju koju praktično realiziraju partneri iz oba entiteta. Učesnicima je dodijeljena oprema koja je nabavljena u okviru Projekta.

Prisutni su izradili i usvojili planove edukacije mladih tokom dva kampa koji će se održati u Vlasenici i na Ozrenu ovog ljeta. Jedno od važnih pitanja je bila i planirana organizacija obilježavanja Dana planete Zemlje 2013. godine. Jednoglasno je odlučeno da se centralni skup mladih održi u nedjelju 21. aprila u podmajevičkom gradiću Priboju, smještenom na sjevernim obroncima planine Majevice. Skup se održava dan prije praznika, kako bi što veći broj zainteresiranih mogli prisustovati. Aktivisti partnerskih organizacija i drugi građani koji se odluče družiti u atmosferi tolerancije, međusobnog uvažavanja i poštivanja prema prirodi tog dana će voziti kružnu biciklijadu, otvoriti foto-izložbu u Priboju, te organizovati ekološke akcije čišćenja okliša i pošumljavanja. Biciklistička vožnja kreće i završava u Priboju (Republika Srpska), a na obroncima Majevice preći će u Federaciju BiH na područjima općina Teočak i Tuzla. Ovo je odlična prilika biciklistima iz regije koji žele obilježiti Dan Zemlje i početi ovogodišnju biciklističku sezonu porukom da mladi prepoznaju zajedničke vrijednosti, te da se entitetska granica i razlike među nama mogu premostiti i povezati brdskim stazama. Organizatori najavom upućuju i poziv mladim koji vole bicikla i prirodu da u svojim kalendarima već danas upišu: Priboj, skup povodom Dana Zemlje, 21. april.

Predsjednik organizacionog odbora je Boško Nikolić iz Eko-Leonada, a članovi San Makarević iz Topeera, Enes Velagić iz Zelenih Staza, Željko Lukuć iz BK Vlasenica, Elvedin Ikanović iz Grupe Lucido, Admir Selić iz BK Živinice i Nermin Softić iz UG Mladost.

Tekst: „Zelene Staze – Green Tour“ Tuzla

Foto: Elvedin Ikanović (Lucido) i Dino Delić (Lucido)

hvala,

srdačan pozdrav!

Boško Nikolić
NVO AAG- "EKO-Leonardo", Priboj bb, 75 249  Priboj, Lopare/RS/BiH
Mobtel; +387 (0)65 538-494, E-mail; ekoleonardo@hotmail.com, www.priboj-majevica.com, www.eko-leonardo.info

dOBRAVNAVA PETICIJ NA EU PARLAMENTU V ZVEZI Z PLINSKIM TERMINALOM ŽAVLJE

EVROPSKI PARLAMENT 2009 – 2014

Odbor za peticije

PETI_OJ (2013) 216_1

OSNUTEK DNEVNEGA REDA

Sestanek

Torek, 22. januarja 2013, 9,00-12,30

Bruselj

Soba ASP A1E-2

Okolje – Plin

15. Peticija 1107/2011 Daniele Spera (Italija), v imenu Associazione Legami Ionici na rafinerije ENI projekta Taranto (v navzočnosti predlagatelja) CM-PE 491,008     FDR 903820

in

16. Peticija 24/2012 z Daniele Spera in Roberto Giurastante (Italija), v imenu AAG – Greenaction Transnational organizacije, o gradnji plinovoda v Apuliji (Italija) (v navzočnosti predlagatelja)

17. Peticija 483/2007 z Roberto Giurastante (Italija), v imenu “Friends of the Earth” organizacije, o kršitvah okoljske zakonodaje Skupnosti za presojo vplivov na okolje in o nevarnih industrijskih rastlin (Seveso direktiva) (v navzočnosti pobudnik)

in

Peticija 1147/2008, Roberto Giurastante (Italija),v imenu AAG – Greenaction Transnational organizacije,, o morebitni gradnji obrata za ponovno uplinjanje pri Trstu (Italija) (v navzočnosti predlagatelja)

in

Peticija 1472/2009, Bernard Vojko (Slovenija), v imenu “Alpe Adria Green”, o načrtovanem plinskem terminalu v Trstu (Italija). (v navzočnosti predstavnika predlagatelja)

in

Peticija 960/2011 Bernard Vojko (Slovenija), v imenu Alpe Adria Green o gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu.( v navzočnosti predstavnika predlagatelja)

Sejo odbora 22.01.2013 od 9 ure dalje lahko spremljate na video povezavi: http://www.europarl.europa.eu/ep-live/sl/committees/video?event=20130122-0900-COMMITTEE-PETI&vodtype=Live

Zaradi pomanjkanja denarja se predsednik organizacije Alpe Adria Green Vojko Bernard ne bo udeležil obravnave peticij v zvezi z plinskimi terminali v Tržaškem zalivu ( razloge smo navedli že v prejšnjih informacijah). Slovenska stališča AAG bo zastopal g. Roberto Giurastante, državljan Italije!

Vladi RS oziroma tedanjemu ministrstvu “MOP” u, smo ob vložitvi peticij tako dveh, ki sta bile vloženi s strani AAG v Sloveniji kot tudi dveh, ki jih je vložil član AAG   g. Roberto Giurastante, državljan Italije, poslali kopije peticij, z vso spremljajočo dokumentacijo v kateri je bil tudi dokazni material. V informacijo so dobili tudi vso dokumentacijo iz prejšnjih in kasnejšnjih peticij kakor tudi vse dopise in odgovore, ki smo jih poslali na druge institucije v EU, To gradivo je ministrstvo oziroma tedanja vlada s pridom uporabila tako o pogajanjih o tej zadevi z Italijo, kot drugim tudi pri pritožbi na sodišče v Italiji. Sedanja ministrstva in vlada pa sta pred mesecem trdila, da so vso dokumentacijo za pogajanja in tožbo v zvezi z plinskimi terminali, pripravili sami, brez našega sodelovanja.

ZAKAJ PA JE POTEM TOŽBO ZA SODIŠČE V ITALIJI, KI JO JE VLOŽILA SLOVENIJA, PRIPRAVLJAL “NAŠ” ODVETNIK IN ZAKAJ VLADA NI VLOŽILA TOŽBE PROTI ITALIJI NA EU SODIŠČU, KO IMA TAKE STROKOVNJAKE, DA BI VSAJ ZAŠČITILA SLOVENSKI ŽIVELJ NA OBEH STRANEH MEJE PA JE DRUGA TEMA!!!!

Na naš poziv Slovenskim EU poslancem smo dobili pozitiven odgovor samo od poslanke  ga.mag. Mojce Kleva Kekuš.

Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave

TTK: SI56 9067 2000 0636 284, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239.

V Sloveniji delujemo po odločbah Ministrstva za Kmetijstvo in Okolje kot nevladna javnem interesu na področju okolja in narave

Prešernova 26, 4270 Jesenice,Slovenija, EU; GMS: (386)051 311 450/ Tel: +386 4583 6640

APEL EU POSLANCEM ZA UDELEŽBO NA SEJI ODBORA ZA PETICIJE V EU

Alpe Adria Green

Cesta Franceta Prešerna 26

4270 Jesenice, Slovenija

Datum: 16.01.2013

ga.mag. Tanja FAJON

ga.dr. Romana JORDAN

g.Jelko KACIN

ga.mag. Mojca KLEVA

g.Lojze PETERLE

g.Ivo VAJGL

g.dr. Milan ZVER

ga.Zofija MAZEJ KUKOVIČ

Spoštovani EU poslanke in poslanci iz Slovenije!

22.januarja 2013, bi moral na odboru za peticije zagovarjati oziroma predstaviti št peticije: 1472/2009, ki sem jo na pobudo UO Alpe Adria Green vložil v zvezi z načrtovanem plinskem terminalu v Trstu (Italija). Zaradi trenutnega finančne situacije v društvu ( obrazložitev si lahko preberete v odgovoru EU odboru spodaj, v celoti ta na povezavi: https://alpeadriagreen.wordpress.com/crna-lista-aag-2012/  ) se te razprave ne bom mogel udeležiti. Na odboru me bo zastopal g. Roberto Giurastante (državljan Italije, predsednik Italijanskega dela AAG), ki bo predstavil še dve peticiji na to problematiko.

Slovenska vlada zavlačuje z odgovorom na naše vprašanje, ali namerava tožiti Italijo in je stvar v obravnavo “odstopila” ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Medel odgovor je tudi podal slovenski parlament, ki je še vedno prepričan, da se bo zadeva rešila na politični način.

V imenu primerskih Slovencev iz obeh strani meje in v imenu AAG vas prosim, da se te obravnave peticij udeležite in da v razpravi tudi aktivno sodelujete. V primeru nesreče ali terorističnega napada na ta plinski terminal bo na tem območju ogroženih 120.000 človeških življenj. Naj Vas spomnim, da je bil na tem mestu, kjer nameravajo zgraditi plinski terminal leta 1972 že izveden teroristični napad!

V IMENU PRIHODNOSTI NAŠIH OTROK, Vas lepo pozdravljam:

Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard

Alpe Adria Green – mednarodno društvo za zaščito okolja in narave, Prešernova 26, SI – 4270 Jesenice ,

V Sloveniji deluje društvo v javnem interesu ,

TTK: SI56-0510-0801-1891-125, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239,

GMS: 051 311 450/ Tel: +386 4583 6640

ODZIVI:

Spoštovani gospod Bernard,

v imenu evropskega poslanca Iva Vajgla (ALDE/ Zares) se vam zahvaljujem za poslano pismo in pobudo in vas obveščam, da g. Vajgl, žal, ne bo mogel sodelovati na omenjeni seji odbora, ker je v tem času več dni na službenem potovanju v Jordaniji.

Hvala za razumevanje in lep pozdrav.

Mag. Jelena Aleksić
Pisarna evropskega poslanca Iva Vajgla v Sloveniji

 Spoštovani,

v imenu pslanke dr. Jordan se vam zahvaljujem za poslano sporočilo. Sestanka odbora PETI se bom udeležila iz njene pisarne jaz (pokrivam okoljska vprašanja). Poslanka se bo po najboljših močeh skušala udeležiti razprave, glede na svoj urnik. Vsekakor bo imela pripravljeno dokumentacijo. (poslanka se je na to temo oglasila tudi na tokratnem plenarnem zasedanju, zastavila vprašanje komisarki Geoghan Quinn).

lep pozdrav!

Metka CAVKA
Assistant of Mrs Romana JORDAN 
Member of the European Parliament

ENVI Committee

Spoštovani,

v imenu evropske poslanke mag. Mojce Kleva Kekuš se vam zahvaljujem za sporočilo in vam soročam, da se bo udeležila razprave v odboru za peticije. Glede na to, da tudi sama prihaja z Obale, seveda zelo podpira vaša prizadevanja.

Z lepimi pozdravi,

CELOTNA PONUDBA – Alpe Adria Green – international environmental NGOs

MEDNARODNA NEVLADNA OKOLJEVARSTVENA ORGANIZACIJA ZA ZAŠČITO OKOLJA IN NARAVE – SPLETNA STRAN- NEPROFITNI DEL: https://alpeadriagreen.wordpress.com/

SPLETNA STRAN- PROFITNI DEL:  http://imisije.wordpress.com/celotna-ponudba-alpe-adria-green/

CELOTNA PONUDBA – Alpe Adria Green – international environmental NGOs

Vizija in poslanstvo našega mednarodnega združenja AAG je usmerjenost k novim ciljem, z novo strategijo delovanja in prehoda v ekološko in ljudem prijazno družbo ter doseganja vidnih rezultatov na področju ohranitve narave za naše potomce.

V AAG smo leta 2008 odločili da moramo, zaradi ohranitve našega osnovnega poslanstva, pričeti izvajati tudi dela po naročilu za državo, občine, podjetja in posameznike, za kar imamo v združenju tudi ustrezno usposobljene ljudi iz vseh področij ekologije.

NAŠA DEJAVNOST ZAJEMA:

– Meritve emisij in imisij

– Izdelava okoljskih poročil in ocene vplivov na okolje

–  Organiziramo in vodimo samooskrbo občin, na področju samooskrbe s povrtninami

– Organizacija predavanj, seminarjev in posvetov iz področja ekologije

– Predstavitev dela lokalnih komunalnih podjetij otrokom in mladostnikom, z namenom osveščanja mladih, da bi pravilno  ločevali odpadke

– Energetiko svetovanje za velike kurilne naprave ter svetovanje pri  energetski obnovi objektov.

– Energetsko svetovanje za samooskrbo z energenti v mestih in naseljih

– Zastopanje civilnih Iniciativ in posameznikov na področju okoljskih vprašanj

– Strokovna pomoč pri prijavi na ekološke projekte

– Strokovna pomoč pri izvedbi ekoloških projektov

Poleg navedenega naši nudimo strokovno pomoč in svetovanja na vseh področjih ekologije za podjetja, lokalne skupnosti, občine in posameznike.

Ta ponudba velja v vseh državah bivše Jugoslavije in Italiji, povsod tam, kjer ima AAG svoje podružnice.

AAG deluje na izkušnjah in znanju naših članov in simpatizerjev AAG:

• slovenskih in tujih strokovnjakov,
• podjetij in različnih organizacij,
• in ostalih, ki želijo, da Jugovzhodna Evropa postane čista družba in kot taka postane zgled Evropi in širše.

Celotni regiji in ostalim želimo pokazati  da:

• delujemo popolnoma drugače, od profitnih organizacij. AAG porabi ves zaslužen denar za varstvo narave, okolja in zdravja ljudi ter zaščito živali,
• smo drugačni, ker povezujemo znanje iz različnih držav in kultur,
• smo skrbni do ljudi in družbe,
• s skupnimi močmi povečujemo kakovost zdravega življenja posameznikov in celotne družbe,
• skrbimo za naše okolje in ohranitev narave za naše zanamce.

AAG, kot član svetovnega združenja okoljevarstvenih NVO TCK,TCK,TCK ter Evropskega Združenja NVO  GENERATION AWAKE,  v Sloveniji deluje kot mednarodna okoljevarstvena organizacija v javnem interesu na področju okolja in na področju narave. Odločbi, za to delovanje v javnem interesu AAG, je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS.

PLANET ZEMLJA SMO PODEDOVALI OD SVOJIH ZANAMCEV, ZATO GA MORAMO OČUVATI ČISTEGA IN UREJENEGA!

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

DREVESNI PARK v Celju kot naravna znamenitost

Peter Skoberne je pred petindvajsetimi leti ustvaril povezavo s svojimi takratnimi in mojimi sedanjimi razmišljanji, ne da bi sploh vedela en za drugega in on je bil pred nekaj tedni tudi človek, ki je uradno odgovoril na mojo idejo. Edini. Nekaj teh povezav bom sedaj napisala.

Na Sočo, eno najlepših evropskih rek, je opozoril pesnik in ne znanstvenik, znal je v ljudeh premakniti misel, da jim Soča pomeni nekaj več, da bi bili brez nje siromašnejši, pa četudi živijo daleč od nje ali pa je celo nikoli niso videli. Seveda so se kresala mnenja o različnih vrednotah in vrednosti Soče, naposled pa je le prevladalo mnenje, da je ohranitev reke pomembnejša od hidroenergetskega potenciala.

Vsako naravno vrednoto lahko preračunamo v tržno vrednost, a misel uničenja za kratkoročno izkoriščanje mora včasih dati prostor misli, da je nek prostor del nas, želimo ga videti, pokazati drugim in ohraniti zanamcem.

Kot spomenik oblikovane narave lahko zavarujemo vrtove, parke in drevorede, ki imajo lastnosti naravne znamenitosti. Ne moremo jih ohraniti brez nadaljnega človekovega delovanja, vendar mora biti to načrtno in smiselno s stališča varstva narave.

Drevesni park bi lahko zavarovali kot spomenik oblikovane narave.

Več naravnih znamenitosti, naravno in kulturno dediščino lahko smiselno združimo v večja območja in jih varujemo kot naravne parke. Na takem prostoru se pojavljajo tudi interesi drugih uporabnikov prostora, zato zavarovano območje razdelimo na več območij z različnimi varstvenimi ukrepi – kot krajinski park. Krajinski park je območje kultivirane narave, kjer se prepleta kulturna krajina s sestavinami naravne in kulturne dediščine.

Glavnino našega dojemanja smiselnosti ohranitve predstavljajo najdebelejši, najstarejši, najvišji primerki, a vendar je včasih kakšna biološka posebnost vzrok, da uvrstimo nekaj med naravne znamenitosti. Biološka posebnost je strpna rast in razrast različnih rastlin.

Z ohranitvijo Drevesnega parka in vseh povezanih prostorov se nam odpira možnost, da premislimo o smiselnosti poseke starejših in starih dreves, posekanega drevesa ne moremo kar čez noč nadomestiti s podobnim in pa, javorji niso in ne smejo biti priročna zamenjava naše dobe. Nadomeščanje dreves, ki jih včasih proglasimo za človeku nevarne in nedopadljive, ne sme ostati novodobna praksa načrtovanja.

Vse, kar se dogaja v naravi je povezano, vse ima svoj namen in naključij ni.

Samo nekaj trenutkov je treba pa se preseliš v svet, ki nam je bil nekoč tako blizu, zdaj ga pa odrivamo in tonemo v drugačnega, kjer dolgoročno ni prihodnosti za napredek našega stvarnega in dušnega življenja.

Tukaj se prepleta življenje, ki se je zgradilo po intenzivnosti pridelave. V tem svetu so se združile rastlinske vrste, ki jih po vseh pravilih njihovega sobivanja, ne vidiš nikjer. Narava je rešila prostor in se res po svoje izrazila.

Obnova življenja na ta način je edinstvena in neponovljiva, tako kot delo človeka, ki čuti in ne ponavlja, vse pride iz globin.

Razmišljala sem, da ta kraj še ni bil sprejet, ker je tako drugačen, ker je postal prvinski. Grdi raček med racami. Ne more se v celoti umestiti, ker ga ne moreš spremeniti, takšen se je rodil. Po mojem mnenju je ta prostor tako edinstven, da ga je tudi nepotrebno prilagajati in za vsako ceno podrejati nekim že utečenim formam.

To je Drevesni park, ki je nastajal in bo še naprej nastajal, če ga bomo razumeli in, če bomo tja prinesli tisto, kar mu ustreza. Ta prostor kliče po ustvarjalni duši, svobodni in samosvoji.

Uvidenje in podpora vseh, takšnih in drugačnih ljudi, bo odprla velik prostor za mnoge stvari, ki se bodo med sabo povezale, tako kot so se povezala različna živa bitja v Drevesnem parku.

Lastniki površin in objektov so res različni, a večina zemljišč (211.604m2), je v lasti RS Slovenije, Občina Celje poseduje 22.471m2, Vrtnarstvo Celje v stečaju 5.700m2 in KZ Hmezad Petrovče 6.999m2. Nepremičninska družba GM Invest d.o.o. ima v lasti skladišča ob cesti, ki jih že prodaja.

RS Slovenija je lastnik najvišje evropske platane in vseh bivših proizvodnih površin (drevesnica). Zemljišča upravlja Sklad kmetijskih zemljišč.

Ravno te površine z vsemi rastlinskimi vrstami so razlog, zakaj naj bi prostor pridobil status javnega parka. Vgrajene so tudi poti, podtalnica je nizka (naravni ribniki in bazeni), možnosti za vzpostavitev sonaravnih dejavnosti so praktično neomejene.

Vhodi v skupni prostor (257.905m2 brez površin Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti) , so možni iz štrih strani, vsak vhod nosi zabeležbo visokih in mogočnih dreves.

Zaradi že vzpostavljenih povezav, objektov, poti, pokritosti površin z okrasnimi rastlinami, nizke podtalnice in neposredne bližine reke, ni nobene potrebe po novih investicijah, gre samo za obnovitvena dela, »recikliranje«, mogoče bi lahko razmišljali o uporabi odpadnih surovin, s sodelovanjem ljudi različnih poklicev in idej.

V likovnem salonu Celje je Andreja Džakušič ustvarila Viseče vrtove, ki se bodo razvijali naprej in mogoče do nazaj? Bodo viseči vrtovi spremenili našo popačeno miselnost, da lahko živimo z naravo le, če si jo popolnoma podredimo?

Ko vstopimo v Drevesni park niti pomislimo ne, da je odpadlo listje pod drevesi nekaj odvečnega, ne pomislimo, da bi kosili, grabljali, odnašali. Pomislimo le, kako bi prinesli nazaj in ustvarili nekaj novega, kjer tuja beseda ekologija ne bi bila več le odpiranje vrat pranju vesti in denarja.

Drevesa so simbol moči, modrosti in življenja samega, vsako drevo ima svojo energijo, če začnem preštevati vsa ta mogočna drevesa, pisane grme in ozelenele poti, je ta energija zadosti močna za »rajski vrt«?

Včasih je težko izmeriti in uvrstiti rastlinske vrste, jih predstaviti kot značilnost in vrednost, vendar pri doživljanju narave, centimetri in klasifikacije niso več pomembni, prevzame nas spoštljivost do mogočnih živih bitij, ob katerih se zavemo naše neznatnosti in minljivosti.

AAG BIOPLINARNA BIO PLIN–DRAŽENCI–PRIJAVA KOT STRANSKI UDELEŽENEC V POSTOPEK

Zadeva: Zahteva za vključitev v postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega, zaprošenega na zahtevo Bio plin šijanec, Robert Šijanec s.p., Dražienci 21a, 2288 Hajdina, ki jo po pooblastilu direktorja Roberta Šijanca zastopa Geateh d.o.o., Opekarska ·11, 1000 Ljubljana Skladno z določili 73. člena Zakona o varstvu okolja vabite osebe, ki na območju, na katerem naprava povzroča obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje ljudi ali premoženje ljudi, stalno prebivajo, so solastniki ali drugi posestniki nepremičnin, in na podlagi 1. in 4. odstavka  153. člena Zakona o varstvu okolja tudi nevladne organizacije, da podajo mnenje o nameravanem posegu ter zahtevajo vstop v postopke, se Alpe Adria Green, ki deluje v javnem interesu na področju okolja in v javnem interesu na področju narave,  na podlagi prvega in četrtega odstavka 153. člena Zakona o varstvu okolja  ter skladno z določili 82. člena Zakona o varstvu okolja prijavlja v postopek izdaje Okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega, in sicer za napravo za proizvodnjo bioplina s proizvodno zmogljivostjo obdelave 149 ton vhodnih substratov na dan.V tem postopku bomo varovali pravne interese tako prizadete narave kot zlasti prebivalstva v tem prizadetem okolju.

OBRAZLOŽITEV

Strokovne  podlage, po katerih so bili izdelani vplivi na okolje, so nestrokovne in zameglijo realno stanje, ki bo nastalo z zagonom bioplinarne.

V zgoraj navedenem osnutku okoljevarstvenega dovoljenja smo zabeležili več nepravilnosti ki odražajo dejansko stanje, saj omenjena bioplinarna že dlje časa obratuje:

1. Potrebne in nujne so stalne meritve emisij saj mora biti zagotovljena stalna kontrola filtrov pri tako veliki bioplinarni.  Nedelovanje filtrov pomeni tudi stalno grožnjo izpusta strupenih plinov neposredno v okolico.

1. Iz bioplinarne že sedaj odlagajo digestat in ostale odpadke na polja in s tem neposredno ogrožajo plitko ležečo podtalnico, izcedne vode pa odtekajo v vodne kanale.

1. Transport »vložka« in »odpadkov«, ki se vršijo s težkimi tovornjaki, za bioplinarno poteka večinoma ponoči skozi vas in presega z zakonom določeno jakost zvoka v nočnem času, prav tako pa se je povečala svetlobna onesnaženost okolice.

1. V času transportov morajo imeti prebivalci ob cesti zaprta okna in za zračenje uporabljajo električne naprave, zaradi smradu, ki prihaja iz vozil in priklopnikov le teh, ki transportirajo »odpadke« iz bioplinarne.

1. Upravljavec nima na izpustih  predvidene ustrezne tehnološke rešitve, ki bi zagotavljala dopustne emisijske vrednosti znotraj zakonsko dovoljenih, temveč izključno običajni dušilec zvoka.

1. Upravljalec uporablja živalske stranske proizvode za proizvodnjo bioplina (gnoj, klavniški odpadki …), zato bi moral upravljavec naprave pridobiti dovoljenje za predelavo odpadkov iz Veterinarske uprave RS (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta % 1774/2002 in Sveta o zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (Ur. l. RS % L273/2002). Iz osnutka okoljevarstvenega dovoljenja, pa ni razvidno, da bi to dovoljenje pridobil.

ZAKLJUČEK

Alpe Adria Green zastopa pri tej ZAHTEVI ZA VKLJUČITEV V POSTOPEK IZDAJE OKOLJEVARSTVENEGA DOVOLJENJA  svoje člane ter podpornike AAG, ki živijo v Dražiencih in okolici ter so že sedaj zaradi delovanja bioplinarne izpostavljeni negativnim vplivom na okolje, ki posledično ogrožajo zdravje prebivalcev. Poleg tega pa ti negativni vplivi, ki jih povzroča bioplinarna močno vplivajo na kvaliteto življenja v Dražiencih in okolici. Nepremičnine okoliških prebivalcev so izgubile na vrednosti zaradi vpliva bioplinarne na okolico, predvsem zaradi smradu in imisij v ozračju.