Javna pobuda prof. dr. Marko Pavliha–plinski terminal–Žavlje


Javna pobuda predsednikoma vlade in državnega zbora

za NUJNO ukrepanje zoper Italijo

glede gradnje plinskih terminalov

Spoštovani gospod predsednik vlade Janša,

spoštovani gospod predsednik državnega zbora dr. Virant,

morda se še spomnita, da sem letošnjega maja svoj podoben dobronameren javni poziv pričel z domnevo, da italijansko molk kljub številnim tehtnim, strokovno argumentiranim nasprotovanjem na italijanski in slovenski strani bržkone pomeni tihe priprave na gradnjo vsaj enega plinskega terminala. Žal sem imel prav, kajti kot zdaj poročajo mediji (npr. Primorske novice, 24.11.2012, str. 5), je plinski terminal Žavlje prejel »okoljski blagoslov« dežele Furlanije-Julijske krajine, ne glede na tržaška nasprotovanja, kar lahko pospeši dokončno odločitev v Rimu. Govori se namreč, da si vlada dr. Maria Montija želi čim prej zagnati ta projekt, vsekakor pred italijanskimi spomladanskimi volitvami.

Zato ponovno predlagam oziroma kar najodločnejše pozivam celotno vlado, še zlasti ministra za kmetijstvo in okolje in ministra za zunanje zadeve, kakor tudi državni zbor, da takoj in tokrat zares zadnjič poskušate preprečiti škodljiv projekt z diplomatskimi sredstvi, pri čemer bi vam že zaradi etičnih (domoljubnih!) razlogov moral pomagati slovensko-evropski komisar dr. Janez Potočnik, ne glede na zahtevano nepristranskost. V nasprotnem primeru naj vlada začne postopek pred Evropsko komisijo in če tudi ta ne bo odločila zoper takšen nezaslišan poseg v morsko okolje, naj Slovenija vloži tožbo in predlog za začasno odredbo pred Sodiščem Evropske unije v Luksemburgu.

Že dobrih šest let je javnost v obeh državah upravičeno zaskrbljena zaradi italijanskih načrtov gradnje plinskega terminala v Žavljah s povezovalnim plinovodom do plinskega omrežja v Gradežu in morskega terminala, ki vključuje morski plinovod. Vlada in Državni zbor Republike Slovenije sta večkrat ugovarjala zaradi potencialnih čezmejnih vplivov teh projektov v naši neposredni bližini, ki izvirajo iz ogrožene prometno-pomorske varnosti, nevarnosti za okolje (npr. dvigovanje usedlin živega srebra), varnostnega tveganja zaradi morebitnega gorenja parnega oblaka in toplotnega sevanja, škodljivih vplivov na biološko raznovrstnost, negativnih ekonomsko-socialnih učinkov zaradi upada turizma in bistvenega zmanjšanja ribolovnega območja.

Povedano jedrnato, Italija vsebinsko in procesno krši svoje in naše predpise, evropsko in mednarodno pravo. Po uveljavitvi Lizbonske pogodbe decembra 2009 je v 3. členu Pogodbe o evropski uniji in 37. členu Listine Evropske unije o temeljnih pravicah še posebej poudarjeno načelo trajnostnega razvoja in prizadevanje unije za »visoko raven varstva in izboljšanja kakovosti okolja«. Niso torej dovolj preventivni, kurativni in represivni ukrepi, temveč morajo države članice ravnati tako skrbno, da obstoječe okoljsko stanje IZBOLJŠUJEJO zaradi zagotavljanja pravice slehernika do zdravega življenjskega okolja!

Ker so bile naše zahteve in pripombe bolj ali manj bob ob apeninsko steno, mora Slovenija ukrepati na podlagi 259. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, ker Italijanska republika ni izpolnila vseh obveznosti iz primarnega (in sekundarnega) evropskega prava. Kot rečeno, moramo zadevo prvo predložiti evropski komisiji, ki naj bi podala obrazloženo mnenje, potem ko bo obema državama dana možnost, da se v kontradiktornem postopku ustno in pisno izrečeta. Če komisija tega ne bo storila v treh mesecih po vložitvi zahteve ali se bo izrekla v korist naše sosede, moramo vložiti tožbo in predlog za začasno odredbo (zaustavitev vseh morebitnih del!) na Sodišču EU v Luksemburgu. Osnutka obeh dokumentov smo že pred nekaj leti pripravili prof. dr. Rajko Knez, dr. Jorg Sladič, mag Marko Starman in moja malenkost pod projektnim okriljem mariborske pravne fakultete. O tej problematiki smo pred nekaj meseci zaskrbljeno razpravljali tudi na strateškem svetu za zunanje zadeve, vseskozi pa v ozadju skrbno deluje skupina pravnikov, ki jo vodi mag. Starman. Skratka, vse je pripravljeno, le politika okleva.

Naj zaključim z upanjem, da bi moralo biti popolnoma logično in etično, da se bomo takšnim in podobnim »morskim pošastim«, kot jih je slikovito imenoval znameniti biolog dr. Miroslav Zei, odpovedali tudi v Sloveniji, če jih ne dovolimo v sosednjih državah.

V prepričanju, da bo(sta) predvsem vlada in za dodatno politično pomoč tudi državni zbor nemudoma ukrepala, vaju prijazno pozdravljam.

prof. dr. Marko Pavliha

Nova vas nad Dragonjo 12a,

Sečovlje

sz5_terminal

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.