PRIPOMBE v zvezi s predlogom nove Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in obdelavi mešanih komunalnih odpadkov


 

STALIŠČA, POBUDE IN ZAHTEVE

v zvezi s predlogom nove Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in obdelavi mešanih komunalnih odpadkov

1. V predlogu uredbe ni nikjer upoštevana specifika in ranljivost plitvega krasa, ki se uvršča med vodno ekološko najbolj občutljiva območja v Sloveniji.

Na navedeno dejstvo smo ves čas opozarjali in je sam minister Franc Bogovič ob obisku delegacije Proteusa letos v mesecu maju zagotovil, da bo to v novi uredbi upoštevano.

Predlagane rešitve so zato v direktnem nasprotju z Uredbo o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov, ki celotno območje Slovenije opredeljuje kot ranljivo območje (3. čl.). Takšna opredelitev ranljivosti za Slovenijo temelji na posebni študiji Agencije RS za okolje: Strokovne podlage za razglasitev ogroženosti podzemne vode, Ljubljana, julij 2002, ki je v predlogu Uredbe v celoti spregledana in neupoštevana.

Posledično so v celoti spregledana opozorila kompetentne stroke in znanosti glede občutljivosti in potencialnih možnosti ogrožanja podzemnega habitata jamskih živali, načelu z endemnimi vrstami nižjih vodnih rakov in predvsem človeške ribice , črnega močerila.

2. Drastično so dvignjene nekatere mejne vrednosti za posamezne težke kovine in druge strupene snovi, kot pogoj za uporabo digestata (bioplinske gnojevke) za gnojenje v kmetijstvu. Za bioplinarno na Lokvah pri Črnomlju, kjer gnojevka vsebuje manj kot 20 % suhe snovi in je delež predelane prašičje gnojevke manjši od 50 % bi v bodoče veljale naslednje mejne vrednosti (v mg/kg suhe snovi):

– za kadmij 3 mg/kg suhe snovi (doslej 0,7 mg/kg suhe, dvig za 430 %)

– za celotni krom 100 (doslej 80, dvig za 25 %)

– za baker mejna vrednost ni določena (doslej 100)

– za živo srebro 1 (doslej 0,5, dvig za 100 %)

– za nikelj 100 (doslej 50, dvig za 100 %)

– za svinec 100 (doslej 80, dvig za 25 %)

– za cink mejna vrednost ni določena (doslej 200)

– PCB (doslej 0,4, dvig za 0 %)

– PAH 36 (doslej 3, dvig za 1200 %)

– trdi delci (steklo, plastika, kovine) večji od 2 mm: ni omejitev (doslej dopustno manj kot 0,5 %)

– mineralni trdi delci večji od 5 mm: ni omejitev (doslej dopustno manj kot 5 %)

Dvig dovoljenih mejnih vrednosti onesnažil v predlogu nove Uredbe in s tem v bioplinski gnojevki, ki se v velikih količinah razliva po občutljivem belokranjskem kraškem terenu, pomeni tudi za edinstveno črno človeško ribico iz Jelševnika pri Črnomlju dodatno in močno povečano ogroženost.

Že dosedanje raziskave v zadnjih desetih letih so pokazale:

· od 22- do 65-krat višjo vsebnost arzena v koži in 15-krat višjo vsebnost v mišicah črne človeške ribice iz Jelševnika v primerjavi z vsebnostjo tega onesnažila v koži osebkov bele človeške ribice z nekontaminiranih področij.

· 7-krat višjo vsebnost cinka v jetrih črne človeške ribice v primerjavi z vsebnostjo tega onesnažila v koži osebkov bele človeške ribice z nekontaminiranih področij.

· Naj nam bo v opozorilo ena najhujših naravnih katastrof v Sloveniji z več deset letnim zastrupljanjem vsega živega s PCB-ji v izviru Krupe, vključno s človeško ribico in domačini iz okolice Krupe !

· Še danes ob visokih vodostajih iz izvira izvrže trupelca poginulih človeških ribic z izjemno visokimi koncentracijami PCB-jev v svojih tkivih teh najbolj strupenih snovi, kar jih je človeška roka izdelala. Zavedajmo se, da se mnoge toksične snovi kopičijo v naših tkivih več desetletij kot so se strupeni PCB-ji v tkivih človeške ribice in samega človeka, ki je živel ob Krupi, se hranil z ribami, mlekom, jajci in vrtninami, ki so bili močno kontaminirani s temi najhujšimi strupi !

· Dovolj zgovoren je del originalnega izvlečka iz našega znanstvenega članka o akumulaciji PCB-jev v tkivih človeške ribice iz izvira Krupe, objavljen leta 2011 v ugledni tuji znanstveni reviji »Chemosphere«:

Chemosphere (Oxford). [Print ed.], 2011 vol. 84, issue 7, str. 987-993

*a b s t r a c t

For over two decades, a manufacturer of electrical capacitors disposed of its waste within the karstic hinterland of the Krupa River (Slovenia) resulting in the surroundings becomming heavily polluted with PCB. Albeit the extent of the contamination has been known since 1983 and the Krupa River has become one of the most PCB polluted river in Europe, the effects on the cave fauna of the region remain unknown. The most famous cave dweller of the Krupa hinterland is the endemic cave salamander Proteus anguinus anguinus. In this study we determine the levels of PCB in the tissues of the Proteus and in river sediments.

The total concentration of PCB in individual tissue samples from specimens of the Krupa spring was between 165.59 lg g_1 and 1560.20 lg g_1 dry wt, which is at least 28-times higher than those from an unpolluted site. The kidneys contained the lowest concentration, while the highest concentration was in subcutaneous fat and tissues with high lipid contents like visceral fat and liver. Total PCB concentrations in sediment samples from the Krupa River were between 5.47 and 59.20 lg g_1 dry wt showing

that a high burden of PCB still remains in the region……..

_ 2011 Elsevier Ltd. All rights reserved.

  • Nitrat je (poleg pesticidov) snov, ki je glede preseganja mejnih vrednosti pitne vode v Sloveniji ena najbolj problematičnih snovi.

  • Po podatkih, ki so nam na voljo, lahko sklepamo, da dušikova umetna gnojila (amonijev nitrat, kalijev (ličinke) in neotenične oblike kot je človeška ribica, ki so permanentno v vodnem okolju.

  • V Jelševniku so se vrednosti nitrata v obdobju 2000-2009 gibale med ~ 1 – 9 mg/L in v zadnjih dveh letih, so se vrednosti povzpele celo preko 16 mg/L, v nekaterih bližnjih lokalitetah tudi blizu 20 mg/L. Povišane koncentracije, ki so se pojavljale periodično predvsem v poletnih in jesenskih mesecih so najverjetnejša posledica intenzivnega gnojenja kmetijskih površin, s katerih se s padavinami izpirajo v podtalnico tudi dušikove spojine. Spomladanske visoke vrednosti nitratov pa so verjetno posledica intenzivnega gnojenja pred rastno sezono ! Izraziti dvig vrednosti nitratov opažamo v letih 2010 in 2011, ko je začela obratovati Bioplinska elektrarna v Lokvah pri Črnomlju.

  • Sklepne ugotovitve

  • Zgoraj navedeni podatki iz dolgoletnih raziskav fizikalno-kemijskih parametrov in vsebnosti mikroelementov ter težkih kovin v Jelševniku pri Črnomlju kažejo, da je bila izmerjena prisotnost močno povišane koncentracije arzena in cinka. V zadnjih dveh letih pa znatno povečano onesnaženost predvsem z nitrati pa tudi s fosfati.

  • Zelo zaskrbljujoča so tudi divja odlagališča trdnih in verjetno tudi tekočih odpadkov v neposredni bližini Jelševnika, ki so jih enostavno »sanirali« z zakopavanjem v porozni kraški svet in s prekrivanjem z zemljino. Nedopustno je, da lokalne občinske oblasti niso preprečile takšno početje.

  • S prenovo ceste tik nad izvirom pa se je pojavil še dodaten problem, ker so speljali meteorne vode preko vkopane kanalizacijske cevi neposredno do samega izvira Jelševniščice. To povzroča izpiranje s cestne površine in njene okolice s peskom in pozimi, zaradi posipavanja tudi raztopljene soli v podzemlje, kar še dodatno mehansko in kemijsko onesnažuje to občutljivo plitvo kraško področje, edinstveno lokacijo svetovno poznane jamske dvoživke. Seveda si ne upamo niti pomisliti, kaj bi se zgodilo ob morebitnem nenadnem izlitju različnih onesnažil, kar se na tej sorazmerno prometni cesti lahko zgodi vsak trenutek.

  • Dolgotrajne meritve fizikalno-kemijskih parametrov in koncentracij težkih kovin jasno kažejo, da ugotovljeno stanje že ogroža črnega močerila, edinstvenega podzemnega prebivalca kraških voda, ki je omejen na sorazmerno majhni površini okoli 30 do 40 km2 in se s tega izoliranega podzemnega vodnega sistema ne more umakniti v zaledje ! Zaradi specifične anatomske zgradbe in fiziologije močerila, je ta izredno občutljiv na vse vrste onesnaženja, tako kemijskega kot tudi mehanskega in nenadno večje onesnaženje njegovega podzemnega bivališča z nevarnimi onesnažili ali dolgotrajno onesnaženje z mejnimi vrednostmi nekaterih onesnažil bi bilo lahko pogubno za dragoceno in edinstveno populacijo črnega močerila .

  • Kancerogenost cikličnih in aromatičnih ogljikovodikov nastalih z interakcijo organskih onesnažil in dodanega klora v pitno vodo potrjuje dr. Dušan Žigon z Inštituta Jožef Stefan in med mnogimi tudi izvleček iz članka o nevarnih učinkih organskih onesnažil v kombinaciji s klorom v pitni vodi:

»Increased Risk of Cancer

Water suppliers usually add disinfectants to drinking water to kill pathogens and other disease-carrying microorganisms. The problem with this practice is that some of the disinfectants can react with water’s natural materials to form harmful byproducts. For example, trihalomethane — a carcinogenic chemical compound — is a byproduct of the reaction between chlorine, chloramine and naturally occurring organic and inorganic materials in drinking water. Another byproduct of this reaction is haloacetic acids, compounds formed as the unwanted byproduct of the chlorination of drinking water. Bromate is a chemical compound that is formed from the reaction between ozone — a disinfectant — and bromide. People who drink water containing these byproducts develop an increased risk for cancer after several years.«

Read more: The Effects of Polluted Drinking Water | eHow.com http://www.ehow.com/info_8469519_effects-polluted-drinking-water.html#ixzz2AOcehrvU

Viri:

BULOG, Boris. Ocena okoljskega onesnaženja kraškega podzemlja v Jelševniku pri Črnomlju in vplivi na črno podvrsto močerila (Proteus anguinus parkelj, Amphibia, Proteidae). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 2012. 16 f., tabele. [COBISS.SI-ID 29745881]

MIHAJL, Katarina, FALNOGA, Ingrid, TUŠEK-ŽNIDARIČ, Magda, MAZEJ, Darja, ŠČANČAR, Janez, BULOG, Boris. Cd, Cu, Zn, Se, and metallothioneins in two amphibians, Necturus maculosus (Amphibia, Caudata) and Bufo bufo (Amphibia, Anura). Biol. trace elem. res., 2012, vol. , no. , 17 str., [in press].http://www.springerlink.com/content/917217687h264385/fulltext.pdf, doi: 10.1007/s12011-012-9461-2. [COBISS.SI-ID 2587727]

PEZDIRC, Marko, HEATH, Ester, BIZJAK-MALI, Lilijana, BULOG, Boris. PCB accumulation and tissue distribution in cave salamander (Proteus anguinus anguinus, Amphibia, Urodela) in the polluted karstic hinterland of the Krupa River, Slovenia. Chemosphere (Oxford). [Print ed.], 2011, vol. 84, issue 7, str. 987-993, doi:10.1016/j.chemosphere.2011.05.026. [COBISS.SI-ID 24834855]

BULOG, Boris. Okoljske in funkcionalno-morfološke raziskave močerila (Proteus anguinus). Proteus, nov. 2007, letn. 70, št. 3, str. 102-109, ilustr. [COBISS.SI-ID27255853]

BULOG, Boris, MIHAJL, Katarina, JERAN, Zvonka, TOMAN, Mihael Jožef. Trace element concentrations in the tissues of Proteus anguinus (Amphibia, Caudata) and the surrounding environment. Water air soil pollut.. [Print ed.], 2002, vol. 136, no. 1-4, str. 147-163. [COBISS.SI-ID 1057615]

3. S predvidenim nerazumnim dvigom mejnih vrednosti za težke kovine in druge strupene snovi se grobo krši temeljno načelo preventive po Zakonu o varstvu okolja, ki zahteva predpisovanje mejnih vrednosti tako, da se povzroči čim manj obremenitev okolja (1. odst. 7. čl. Zakona o varstvu okolja). Samo sklicevanje na evropske standarde z ničemer ne opravičuje ravnanja ministrstva, saj nas k temu ne zavezuje nobeden pravni akt Evropske skupnosti. Drastičen dvig mejnih vrednosti pa tudi ni utemeljen z nikakršnimi strokovnimi in znanstvenimi ugotovitvami, niti z oceno škodljivih vplivov na okolje. Nasprotno, kot rečeno je strokovno potrjena visoka stopnja splošne ranljivosti celotnega območja države, ki se v Uredbi mora odraziti predvsem tudi v temu primernih nižjih mejnih vrednostih. Ali z drugimi besedami. Odraziti se mora v ugotovitvi, da standardi za obratovanje bioplinarn iz primerjanih držav EU za Slovenijo enostavno niso sprejemljivi. Navedeno tudi pomeni, da je vzpodbujanje novih bioplinarn v Sloveniji močno ekološko sporno, dokler ne bo pripravljenosti za takšne tehnološke postopke, ki bodo bistveno znižale količino digestata oz. bioplinske gnojevke!

V nasprotju z načelom preventive je tudi politika, ki jo očitno zasleduje predlog nove uredbe in sicer: dvigniti mejne vrednosti (kar pomeni bioplinarnam dati popolnoma proste roke pri izbiri vhodnih odpadkov, ne glede na stopnjo onesnaženosti s težkimi in strupenimi snovmi), na drugi strani pa znižati mejne vrednosti letnega vnosa težkih kovin v tla, še posebej, ko vemo, da so analize zemlje drage in da jih bo vedno moral trpeti lastnik, torej kmet saj država doslej ni pokazala pripravljenosti za uvedbo potrebnih monitoringov.

4. Popolnoma so spregledana območja Nature 2000, v katero sodi 45 % površine Bele krajine, gotovo ne brez razloga. Zato bi jih bilo potrebno izvzeti iz območja, kjer se lahko uporablja digestat iz bioplinarn. Tu velja opozoriti na obveznost uporabe Načela previdnosti v okoljskih zadevah ki ga določa že Pogodba o ES, ki določa da je cilj okoljske politike ES doseči visoko raven varstva okolja, pri čemer se upošteva raznolikost razmer v posameznih regijah skupnosti. V ZVO je določeno, da je uvajanje novih tehnologij, proizvodnih postopkov in izdelkov dopustno le, če ni pričakovati nepredvidljivih škodljivih učinkov na okolje in zdravje ljudi. V direktivi o habitatih je v členu 6(3) – je določeno, če se v postopku presoje sprejemljivosti vplivov posegov v naravo na varovanih območjih narave pojavi dvom o posegu, prevlada javna korist ohranjanja narave nad razvojnimi interesi in drugimi javnimi koristmi.

5. Za spoštovanje gnojilnih načrtov ni v uredbi nikakršnih zagotovil. Uredba ne predvideva prekrška za bioplinarja, ki bo oddal digestat kmetu brez gnojilnega načrta oz. ne predvideva prekrška za kmeta, ki bo digestat uporabil brez gnojilnega načrta. Posledica bo, da ne okoljski ne kmetijski inšpektor ne bo mogel ukrepati v primeru kršitev uredbe.

6. Dokler se vsa nerešena vprašanja ne rešijo zadovoljivo je treba zagotoviti, da se najmanj 50% digestata iz bioplinarne na Lokvah pri Črnomlju uporabi za gnojenje izven Bele krajine, saj v Beli krajini preprosto ni dovolj kmetijskih površin. Z uporabo bioplinske gnojevke se je obremenitev kmetijske zemlje v belokranjskih občinah povečala za preko 40%!

7. Glede na vse navedeno je predlog Uredbe popolnoma nesprejemljiv za kraška območja in za območja Nature 2000 v Sloveniji, vprašljiva pa je tudi njena siceršnja okoljska naravnanost glede na enormna povišanja mejnih vrednosti za nevarne težke kovine in druge strupene snovi v digestatu.

PROTEUS,Okoljsko gibanje Bela krajina

Predsednik: Niko Šuštarič, univ. dipl. pravnik

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.