PREDAVANJE–UČINKOVITA RABA ENERGIJE – KRANJ


VabiloUčinkovitaRabaEnergije (2)_page1_image1

PREDAVA BOŽO DUKIČ ČLAN UPRAVNEGA ODBORA ALPE ADRIA GREEN

božo dukič

Alternativni, obnovljivi in trajni viri energije

Božo Dukić

Inštitut za obnovljive vire energije, Kranj

www.minvo.si/iove-kranj

www.geosonda.com

Podobno, kot smo v dobrih sto letih prešli od osvetljevanja s svečami in petrolejkami do rabe varčnih sijalk z diodami, tudi na področju ogrevanja prostorov prehajamo od rabe nafte in plina v obdobje rabe trajnih virov energije. Obema zvrstema rabe je skupno varčevanje z energijo z istočasnim zmanjševanjem negativnih posledic za okolje. Strokovnjaki dokazujejo, da podnebne spremembe povzroča vedno večja količina rabe fosilnih goriv. Vedno večje črpanje nafte istočasno pomeni zmanjšanje zalog nafte, ki naj bi jo bilo samo še za pol stoletja. Dejstva potrošnike in strokovno javnost opozarjajo na to, da je potrebno preučiti možnosti rabe trajnih virov energije.

Viri energije

Prvotno ime alternativni viri energije, ki se je pojavilo, ker le ti še niso bili namenjeni množični uporabi, je zamenjalo ime obnovljivi viri energije. Ker vprašanje zalog obnovljivih virov ni več problem, se je uveljavilo ime trajni viri energije, s čimer označujemo sončno, vetrno energijo ter energijo vode (gravitacijsko – kinetična) in energijo zemlje. V skupino trajnih virov sodi tudi energija površinskih voda (hidrotermalna energije), na kar vpliva energija sonca in geotermalna energija. Veter, voda in sonce so torej trajni viri energije in namenjeni predvsem proizvodnji električne energije. Sončna energija pa je namenjena tudi pripravi tople sanitarne vode in v nekem segmentu tudi ogrevanju.

V skupino obnovljivih virov danes štejemo vse vrste odpadkov, tako lesnih kakor iz poljedelstva in kar veliko skupino predstavljajo naši komunalni odpadki. Pod pojmom biomasa tako lahko razumemo lesne ostanke po sečnji in čiščenju gozdov, lesne ostanke ob predelavi lesa in čiščenju zaraščenih zelenih površin. Obstaja še nekaj energetskih virov, katerih raba je še v razvoju in niso v široki uporabi.

Ogrevanje objektov

K razvoju rabe trajnih virov energije na področju ogrevanja sta veliko prispevala dvig cen fosilnih goriv in opozarjanje klimatologov na podnebne spremembe kot posledice zgorevanja. Vedno večje je tudi znanje o potrebnosti izolacije objektov. Klimatski pogoji v Sloveniji zahtevajo ogrevanje in hlajenje individualnih in poslovnih objektov. Iz spodnjih grafov je razvidna poraba po vrsti energenta in namenu. Članice EU so se med drugim zavezale, da bodo do leta 2020 povečale rabo trajnih in obnovljivih virov energije za 20%, kar je tehnično najlažje izvedljivo prav v segmentu ogrevanja in hlajenja objektov.

Graf 1: Končna poraba energije po namenih, gospodinjstva, Slovenija, 2009

clip_image002

Graf 2: Končna poraba energije po vrstah energetskih virov, gospodinjstva, Slovenija 2009

clip_image004

Toplotne črpalke

Za ogrevanje objektov so potrebni trije segmenti: trajni vir energije, toplotna črpalka in ustrezen sistem za prenos toplote v prostor. Toplotna črpalka deluje podobno kot hladilnik, le po obratnem principu.

Toplotna črpalka je ekološko najprijaznejši in energetsko najcenejši način ogrevanja prostorov in sanitarne vode. Toploto pridobiva iz trajnega energetskega vira in od okoliškega zraka ter z njo in dodano električno energijo segreva vodo do temperature 55°C ali več. Za pogon naprave (kompresorja) je potrebno vložiti od 20-30% energije (električne), 80-70% energije pa pridobimo od trajnega vira. Razmerje med vloženim delom (električno energijo) in pridobljeno toplotno energijo imenujemo grelno število. Grelno število je večje (večji prihranek) čim višja je temperatura vira in tem nižja je ogrevalna temperatura – to pomeni, da so za ogrevanje s toplotnimi črpalkami najprimernejši nizkotemperaturni sistemi (talno, stensko, stropno, konvektorsko ogrevanje). V Sloveniji se je razvoj toplotnih črpalk pričel v poznih 80 letih prejšnjega stoletja, ko sta bili najaktivnejši organizaciji na tem področju LTH in Gorenje. Obe tovarni sta prenehali s tovrstno lastno proizvodnjo konec prejšnjega stoletja. Danes proizvaja toplotne črpalke nekaj manjših podjetij v Sloveniji.

Energetska samostojnost občin, regij in države

Energetska samostojnost pomeni predvsem energetsko neodvisnost in neodvisnost od uvoza energije (elektrika in naftni derivati) kar istočasno pomeni povečanje našega blagostanja. In uspešna pot v energetsko samostojnost se začenja v našem domu, v naši občini. Smo pred dejstvom, da moramo obnoviti večino javnih objektov ter obvezno preiti na trajne vire energije, da bomo lahko postali čim bolj energetsko samostojni.

In kje se vidimo občani v energetski obnovi?

Občani bodo morali pregledati svoje zasebne objekte in proučiti možnost izvedbe dodatnih izolacij ter prav tako proučiti možnost prehoda na rabo trajnega ali obnovljivega vira energije. Pri vgradnji predlaganega sistema z rabo trajnih virov energije je potrebno vedeti, da ima tak sistem s potrebnimi vzdrževalnimi deli življenjsko dobo do 30 let in prihrani občanu v tem obdobju sredstva za nakup dveh novih vozil. Letni prihranek v primerjavi z izdatkom za fosilni energent je 70 – 80%. Hkrati s prihrankom pa občan prispeva tudi k zmanjševanju toplogrednih emisij. Pri nakupu naslednjega vozila, bo občan pričel razmišljati o nakupu električnega vozila. In tudi zaradi tovrstne porabe električne energije moramo imeti vedno večjo proizvodnjo električne energije iz trajnih virov energije.

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.