PRIPOMBE AAG NA OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE ŠENTJUR


clip_image002

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave

Prešernova 26, 4270 Jesenice, GMS: 051 311 450/ Tel: +386 4583 6640

Občina Šentjur

Mestni trg 10,

3230 Šentjur

Jesenice, 13.08.2012

Na podlagi javnega naznanila, razgrnjenega 10. julija 2012, ki je v skladu z 50. in 60. členom Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Ur.l. RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr), 43/2011-ZKZ-C) in 37. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 37/11 – Uradno prečiščeno besedilo) občina Šentjur, podaja mednarodno društvo Alpe Adria Green za zaščito okolja in narave, ki deluje v državi Sloveniji, kot društvo v javnem interesu, naslednje

Pripombe na javno razgrnitev Občinskega prostorskega načrta občine Šentjur z okoljskim poročilom,

V AAG smo proučili Odlok o strateškem prostorskem načrtu občine Šentjur (v nadaljevanju SPN), Odlok o izvedbenem prostorskem načrtu občine Šentjur (v nadaljevanju IPN) in Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt. Zahteve in stališča AAG prikazujejo, da navedeni dokumenti niso pripravljeni skladno s strokovnimi metodami prostorskega načrtovanja, kakovostnega urbanističnega, arhitekturnega in krajinskega načrtovanja, zato AAG vlaga zahteve in stališča:

– da se v Planinski vasi v OPN črta VSILJENO in PROTIRAZVOJNO območje proizvodnih dejavnosti (vijolično, karta R2 okoljskega poročila), vsega 20 m od prve hiše, na lokaciji, kjer je zdaj nelegalna izvenplanska asfaltna baza in da se ne načrtuje nobenih proizvodnih dejavnosti v Planinski vasi, ki ima povsem drugačen značaj in prioritete razvoja.

– da se asfaltna baza v Planinski vasi črta iz vseh delov OPN in okoljskega poročila

– da občina Šentjur takoj poda zahtevo lastniku asfaltne baze v Planinski vasi, da jo takoj in na svoje stroške preseli iz Planinske vasi

– okoljsko poročilo je nesprejemljivo, ker z načrtovanjem novega območja proizvodnih dejavnosti vsiljuje asfaltno bazo Planinski vasi.

– v Odloku o izvedbenem prostorskem načrtu (IPN) je povsem nesprejemljiv 127.člen (EUP – PS4), ki skuša legalizirati asfaltno bazo v Planinski vasi in ji podaljšati delovanje še za najmanj 10 let. Zahtevamo izločitev tega člena iz Odloka in takojšnje

zaprtje asfaltne baze ter na stroške lastnika, ki jo je vsilil prebivalcem, takoj preseliti iz Planinske vasi.

– zahtevamo podatek, kdo je avtor 127.člena tega Odloka. Gre za sum korupcije, saj je vsakomur znano, da je ustavno sodišče zavrnilo asfaltno bazo!

V nadaljnem razširjeno podajamo argumente za naše zahteve, skupaj z dodatnimi kazalci o škodljivosti in nesmiselnosti asfaltne baze v Planinski vasi.

1. Prikaz veljavne planske rabe na karti, julij 2012 – R1, v Okoljskem poročilu pravilno navaja, da je v skladu s obstoječim planom občine v Planinski vasi izključno stanovanjska cona (rumeno) in nobene industrije.

Zato je asfaltna baza, ki pa fizično obstaja, nelegalna in v nasprotju, torej v protipravnem statusu z obstoječim temeljnim planskim aktom občine Šentjur in kot taka v prekršku.

2. Zato je nujno, da jo lastnik takoj in na svoje stroške preseli iz Planinske vasi. To mora občina Šentjur nemudoma od njega zahtevati. V nasprotnem primeru se takoj vzpostavi sum koruptivnega ravnanja, ki podleže prijavi na Komisijo za preprečevanje korupcije. Občina ima še drugo podlago za zahtevo lastniku po takojšnji preselitvi, to so odločbe ustavnega sodišča za ta primer.

3. V prikazu dejanske rabe prostora na karti, julij 2012 – R7, v Okoljskem poročilu asfaltne baze ni v Planinski vasi.

4. V prikazu OPN občine Šentjur na karti – R2, julij 2012, v sestavu Okoljskega poročila pa je, v nasprotju s kmetijskim, turističnim in stanovanjskim značajem in razvojem Planinske vasi, ki je kot taka v opredeljena v sedanjem občinskem planu in tudi tako opredeljena v OPN, VSILJENO območje proizvodnih dejavnosti (vijolično) na lokaciji, kjer je zdaj nelegalna izvenplanska asfaltna baza.

Očitno je, da hoče naročnik OPN skozi OPN legalizirati asfaltno bazo.

S tem pa avtomatično priznava, da je sedanja postavitev umazane proizvodnje kot je asfaltna baza nelegalna, neplanska.

5. V okoljskem poročilu, str. 9 se navaja za oceno D »Takšne ocene okoljsko poročilo ne podaja za noben vpliv izvedbe plana na posamezne sestavine okolja.« Za oceno D, ke je najslabša, navaja: »Ocena D pomeni bistven vpliv izvedbe enega ali več posegov na posamezno sestavino okolja, njihovi vplivi tudi z izvedbo omilitvenih ukrepov nebi pripomogli k izpolnjevanju okoljskih ciljev v taki meri, da postane izvedba posegov sprejemljiva.«

Kdor pozna Planinsko vas in pozna tudi v OPN na drugem mestu (južno hribovito območje) potrjen kmetijski, turistični in stanovanjski značaj Planinske vasi, kakršen je bil tudi pred vsiljeno asfaltno bazo, ve, da je edini sprejemljiv in uspešen RAZVOJ Planinske vasi BREZ asfaltne baze.

Zato je dejstvo, da okoljsko poročilo ignorira svojo vzpostavitev območja proizvodnih dejavnosti (R2), beri: umazane proizvodnje kot je asfaltna baza, brez ocene D, kar je nesprejemljivo, ker je protirazvojno za Planinsko vas.

Pri tem je za območje proizvodnih dejavnosti (R2 – vijolično) v Planinski vasi zgrešeno postavljati oceno D, pač pa je edina pravilna ocena E (glej okoljsko poročilo, Tabela 48, str. 187).

E pomeni – uničujoč vpliv!: »Izvedba obravnavanega načrta bo na zdravje ljudi vplivala uničujoče. Vpliv izvedbe OPN po kazalcih vrednotenja bo za več sestavin okolja, ki se nanašajo in vplivajo na zdravje ljudi, ocenjena kot bistven vpliv. Kumulativni vpliv OPN bi tako imel lahko uničujoče posledice na

zdravje ljudi.«

Taki vplivi se ne poznajo od danes na jutri, ampak se nabirajo in posledice so porast težjih bolezni in zgodnje smrti.

Podobno beležimo v Celjski kotlini. Po mnogih letih nadpovprečno obolevajo in umirajo.

Ali občina Šentjur to želi prebivalcem Planinske vasi?

6. Na strani 10 okoljskega poročila se navajajo območja gospodarskih dejavnosti: » Z OPN se razvija obstoječa proizvodna cona Šentjur in opredeljuje nove površine gospodarskih dejavnosti v Ponikvi, Dramljah in v Šentjurju.« Ter tudi »Pomemben razvojni ukrep v OPN je razširitev pridobivalnega prostora kamnoloma

Žusem.« Sledi logičen sklep in zahtevamo, da se asfaltna baza na stroške lastnika iz Planinske vasi preseli v ta območja, v kolikor se prebivalci tistih območij s tem strinjajo, seveda.

Asfaltna baza je izredno neracionalno postavljena v Planinsko vas in je zelo daleč od uporabnikov in surovinske baze. Kako je mogoče, da je kdorkoli dovolil tako okoljsko škodo in škodo za zdravje prebivalcev?

7. V poglavju 16: VERJETEN RAZVOJ STANJA OKOLJA V PRIMERU

NEIZVEDBE OBČINSKGA PROSTORSKEGA NAČRTA se navaja tudi posledica:

– »mešanje nezdružljivih dejavnosti v prostoru, kar lahko povzroča negativne medsebojne vplive (npr. širitev območij II. stopnje varstva pred hrupom v neposrednem območju IV. Območja varstva pred hrupom – posledica bi bile lahko prekoračene vrednosti emisije hrupa, s tem pa tudi manj kvalitetno bivalno okolje, umeščanje industrijskih dejavnosti v bližino stanovanjskih

objektov, umeščanje bivalnih površin v vplivna območja visokonapetostnih daljnovodov, ipd…).«

OPN Planinski vasi vsiljuje prav to! S tem, ko je vrisano območje proizvodnih dejavnosti ob hišah, v zaprti ozki dolini. Kar pomeni mešanje nezdružljivih dejavnosti v prostoru!!!

Če hoče biti OPN sprejemljiv, je treba asfaltno bazo takoj zapreti in na stroške lastnika preseliti iz Planinske vasi.

7. V poglavju 15. VAROVANJE ZDRAVJA LJUDI okoljskega poročila so v primeru Planinske vasi kršeni vsi trije navedeni Zakonski okviri

• Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08, 108/09, 48/12)

• Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l. RS, št. 76/06)

• Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Ur. l. RS, št. 2/06)

V primeru Planinske vasi v OPN načrtovano območje proizvodnih dejavnosti škoduje zdravju ljudi, kot že zgoraj navedeno, saj skuša legalizirati umazano industrijo, ki jo je tja špekulativno privlekel neodgovoren lastnik in mu z OPN skušajo zdaj to svinjarijo obdržati na tej lokaciji.

Iz ocenjevanja je asfaltna baza povsem izpuščena, kot , da je ni.

S tem je okoljsko poročilo nesprejemljivo.

8. Črtanje 127.člena IPN je nujna, saj asfaltna baza ni v skladu z razvojem kraja, kot je v drugih delih OPN opredeljen, temveč pomeni za kraj protirazvojni in škodljiv tujek. Zato zahtevamo črtanje tega člena in objava imena in priimka avtorja tega člena.

–          Proseniško področje je že vrsto let ogroženo zaradi deponije sadre Za travnikom, last Cinkarne Celje. Okrog polovica deponije spada v občino Šentjur. In to tisti del deponije, ki najbolj ogroža prebivalstvo, ki biva v tem delu občine Šentjur.  

 

–          Po več letih je strupen podzemni izcedek začel uničevati polja in vodnjake v delu Proseniškega, ki se nahaja pod deponijo.  Za to trditev obstajajo dokazi. To so analize izcedne vode, zajete iz vodnjaka, ki so jasno dokazale zastrupitev in uničenje vodnjaka. Prej pitna voda v vodnjaku zdaj ni uporabna niti za zalivanje.  Sestav strupov jasno kaže na deponijo kot vzrok zastrupljanja.

 

–          Vsak pa si lahko ogleda nesprejemljive površinske izcedne vode iz deponije, ki tečejo tudi v občinsko Naturo 2000, poleg tega, da uničujejo podtalnico in pritoke v škodo ljudi.  OPN in okoljsko poročilo se tega sploh ne dotikata, kakor da vpliv ne obstaja, čeprav je poguben za okolje in ljudi, ki tam živijo.

 

–          Zadeva je v javnosti dobro znana. Zato je dejstvo, da OPN in okoljsko poročilo  povsem ignorirata to ogrožanje, nesprejemljivo. Tako OPN kot okoljsko poročilo zato zavračamo kot neustrezna akta.

 

–          Zahtevamo, da občina v OPN in v okoljsko poročilo jasno navede sanacijske posege, ki bodo ne samo ustavili zastrupljanje podtalnice, ampak jo tudi očistili, da bo voda kvalitetna kot prej.

 

–          Poleg tega je že vrsto let močan sum, da deponija sadre Za travnikom neposredno zdravstveno hudo ogroža prebivalstvo Proseniškega. Gre za izstopanje po številu primerov hudih, življenjsko nevarnih obolenj (rak in drugo).

 

–          Sum je podprt spet z analizami, ki so jih opravili na vzorcih rdečega mulja, ki se je nabral na področju Proseniškega, na primer na plastičnih ponjavah, ki prekrivajo vrt z zelenjavo. Očitno padavine občasno sperejo strupen prah iz zraka. To je znak, da ljudje leta in leta vdihujejo sicer neviden (mikroskopski) strupen prah, poln težkih kovin.  Poleg tega ta prah polega tudi na poljščine in na vrtove.  

 

–          Neverjetno je, da okoljsko poročilo, ko obravnava zdravje ljudi, tako hud problem povsem ignorira.

 

–          V poglavju 15. VAROVANJE ZDRAVJA LJUDI okoljskega poročila so v primeru Proseniškega kršeni vsi trije navedeni Zakonski okviri

           Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08, 108/09, 48/12)

           Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l. RS, št. 76/06)

           Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Ur. l. RS, št.  

           2/06).  Tudi zato okoljsko poročilo zavračamo kot nesprejemljivo in 

           nekvalitetno.

 

–          V OPN (obeh) ni nobenih posegov, s katerimi bi sanirali obstoječe stanje.  To je do prebivalcev Proseniškega ignorantsko in močno škodljivo, saj je OPN dokument za več let vnaprej. Tudi zato zavračamo oba dela, tako strateški del, kot izvedbeni del.

V nadaljnem si pridržujemo pravico do nadaljnih pripomb, saj je okoljsko poročilo bilo objavljeno s polmesečno zamudo.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

Priloga:

Odločba Ministrstva, da AAG deluje v javnem interesu

 

Asfaltna baza na ustavnem sodišču

Ustavno sodišče že trikrat preprečilo legalizacijo zasebne asfaltne baze v Planinski vasi.

DELO pet, 24.08.2012, 18:00

Ustavno sodišče se že dober ducat let ukvarja z na črno zgrajeno asfaltno bazo v Planinski vasi sredi Kozjanskega. Pa vendar baza vsa leta obratuje in vse kaže, da se bo z njo ustavno sodišče moralo ukvarjati še četrtič.

Pred tednom dni se je namreč iztekel rok za pripombe na prostorski odlok Občine Šentjur, v katerem občina poskuša že četrtič legalizirati leta 1998 na črno zgrajeno asfaltno bazo v Planinski vasi.

Nazadnje so ustavni sodniki ustrezen člen občinskega odloka razveljavili februarja, pred tem pa je inšpektorat za okolje in prostor izdal kup odločb, s katerimi so zahtevali prenehanje obratovanja, izklop elektrike in pred mnogimi leti celo rušenje na stroške lastnika Mirka Kovača. Nobena odločba ni bila do uresničena.

Pred tem je ustavno sodišče legalizacijo asfaltne baze Občini Šentjur preprečilo leta 2005, še prej pa že leta 1999. Najprej zato, ker je bila načrtovana in zgrajena na kmetijskem zemljišču, katerega namembnost je občina kasneje spremenila. Potem, ker je občina bazo poskušala legalizirati v neustreznem odloku.

Nazadnje pa zato, ker spremembe občinskega odloka niso bile sprejete na ustrezen način. Zdaj gre torej za poskus občine, da bi bazo legalizirala tako, da bi bili pravilno izpeljani vsi formalni postopki. Baza ima namreč obratovalno dovoljenje, ne pa tudi gradbenega in če ga bo Kovač na podlagi novega odloka poskušal pridobiti, bo moral dobiti tudi vsa dovoljenja in soglasja, brez katerih sedaj baza obratuje.

Spornost asfaltne baze namreč v večji meri ni povezana z nepravilnostjo postopkov, temveč z dejstvom, da leži na območju, kjer je ne bi smeli postaviti zaradi škodljivih vplivov na okolje, čeprav je vmes zavod za varstvo narave za bazo prižgal zeleno luč.

Zdaj je na ponoven poskus legalizacije asfaltne baze poleg nekaterih prebivalcev Planinske vasi opozorila tudi civilno družbena organizacija Alpe Adria Green. Predsednik Vojko Bernard trdi, da 127. člen izvedbenega prostorskega načrta Občine Šentjur, za katerega se je ta mesec zaključila javna obravnava, ni v skladu z razvojem Planinske vasi, kakor je opredeljen v občinskem prostorskem načrtu.

Sporni člen je zanimiv primer, kako skuša lokalna skupnost na eni strani ugoditi zasebni podjetniški pobudi lastnika asfaltne baze, na drugi strani pa vsaj malo potolažiti okoliške prebivalce, ki si več kot ducat let prizadevajo za odstranitev baze. Določa namreč, da sme asfaltna baza po uveljavitvi novega občinskega odloka delovati še največ deset let, potem pa jo mora lastnik opustiti. Morda po tistem, ko bo prodal dovolj asfalta za asfaltiranje vseh cest na Kozjanskem?

 

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo: https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

NAMENITE NAM LAHKO TUDI DEL DOHODNINE, KI JO SEDAJ PLAČUJETE DRŽAVI, AAG. Z NJO NAMERAVAMO KUPITI ANALIZATOR VODE, VAŠI POTOMCI IN NARAVA VAM BODO HVALEŽNI! https://alpeadriagreen.wordpress.com/2011/12/23/namenite-del-dohodnine-aag-vai-potomci-in-narava-vam-bodo-hvalezni/

Izpoljen obrazec DURS-a – ZAHTEVA za namenitev dela dohodnine za donacije, vam lahko pošljemo tudi po e-pošti, če nam to sporočite na alpeadriagreen@gmail.com ali pa ga skopirate iz: https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.