Plinski terminal v Žavljah bi lahko ustavila tožba


 

Špela Mikuš

 

»Presojo okoljskih vplivov je terminal prestal le zaradi lažnih podatkov,« trdi morski biolog Carlo Franzosini; kmalu naj bi dovoljenje italijanskega okoljskega ministrstva dobil še terminal v Gradežu

Plinski terminal v Žavljah je že dobil soglasje italijanskega okoljskega ministrstva, vendar ima še vedno veliko nasprotnikov.Upirajo se mu tako slovenske kakor tudi italijanske okoljske organizacije, nekatere pa so zaradi plinskega terminala v Žavljah proti deželi Furlaniji – Julijski krajini že pripravile skupinsko tožbo.

Kljub grožnjam s tožbami plinski terminal nadaljuje pridobivanje potrebnih dovoljenj, pravi morski biolog Carlo Franzosini. »Prvo dovoljenje tehničnega odbora je dobil že leta 2005, leta 2009 je prestal presojo vplivov na okolje. Zdaj poteka še pridobivanje naslednjih treh dovoljenj. Prvo, za varnost, bi bilo lahko izdano že v teh dneh, dovoljenje lokalnih oblasti – občine, pokrajine in regije – ter dovoljenje vseh drugih organov pa septembra ali oktobra.« Tudi drugi projekt, terminal v Gradežu, naj bi po sogovornikovih besedah kmalu – v nekaj mesecih – dobil okoljsko dovoljenje italijanskega ministrstva.

TRST.14.07.2012 (1) vojko

Volitve spodbujajo projekt

Franzosini pravi, da lokalne oblasti hitijo s pridobivanjem vseh potrebnih dovoljenj tudi zaradi spomladanskih volitev: »V predvolilni kampanji se pač želijo izogniti temu vprašanju.« Projekta v Žavljah in Gradežu bi ustavila le razveljavitev presoje vplivov na okolje, pridobljene leta 2009, doda sogovornik. »To dovoljenje temelji na velikih pomanjkljivostih: dani so bili lažni podatki, izmišljena poročila, večinoma nepodpisani prevodi in nepopolni zemljevidi. Pokazalo se je tudi, da je italijanski minister za okolje takratnemu slovenskemu ministru dal neresnične podatke.« Franzosini je prepričan, da bi bilo potrebno novo ovrednotenje projekta, pri čemer bi sodelovali vsi zainteresirani in vse države, na katere bi vplival plinski terminal.

terminal - načrt

Iščejo druge možne rešitve

Projektu močno nasprotuje tehnično omizje, ki ga sestavlja 21 profesorjev tržaške univerze, raziskovalci z inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko, z inštituta za morske znanosti in z Instituta Jožefa Stefana, pravi Franzosini.

Alternativni predlogi in tudi tožba so še ena možnost za ustavitev projekta v Žavljah, je prepričan. »Ena izmed rešitev bi bila denimo morska enota za uplinjanje, ki bi stala na kraju, s katerim bi se strinjale Italija, Slovenija in Hrvaška, ter bi služila vsem trem državam. Ta enota ne bi ovirala pomorskega prometa, ne bi bila v bližini industrijskih ali naseljenih območij in bi uporabljala sistem zaprte zanke, ki ne vpliva na morsko življenje,« predlaga Franzosini.

plinski terminal Trst

S tožbo gre po polžje

»Pred dvema letoma smo oddali tožbo proti deželi Furlaniji – Julijski krajini na tamkajšnjo okrajno sodišče, a do danes ni bilo še niti ene obravnave,« je povedal Vojko Bernard iz organizacije Alpe Adria Green. »Tej tožbi so se pridružile še občine Koper, Dolina, Milje in Trst. Upamo, da bo to pospešilo postopek na sodišču.« Če bo tožba omogočila vnovično preverjanje vplivov na okolje, lahko dosežejo tudi ustavitev gradnje plinskega terminala, je prepričan Bernard.

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo: https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

NAMENITE NAM LAHKO TUDI DEL DOHODNINE, KI JO SEDAJ PLAČUJETE DRŽAVI, AAG. Z NJO NAMERAVAMO KUPITI ANALIZATOR VODE, VAŠI POTOMCI IN NARAVA VAM BODO HVALEŽNI! https://alpeadriagreen.wordpress.com/2011/12/23/namenite-del-dohodnine-aag-vai-potomci-in-narava-vam-bodo-hvalezni/

Izpoljen obrazec DURS-a – ZAHTEVA za namenitev dela dohodnine za donacije, vam lahko pošljemo tudi po e-pošti, če nam to sporočite na alpeadriagreen@gmail.com ali pa ga skopirate iz:https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

EKO PATRULJA AAG – Sodi v rodiškem premogovniku ne sevajo


Dr. Gorazd Pretnar iz koprskega zavoda za zdravstveno varstvo se je z članom AAG Francem Malečkarjem, podal 21. avgusta 2012 v opuščen premogovnik pri Rodiku sledeč podatku iz članka v Primorskih novicah izpred nekaj let, da naj bi bili v njem sodi z radioaktivnimi odpadki. To so novinarki povedali domačini, ki so ubranili rudnik pred polagalci venca na domnevnem povojnem morišču. Že takoj za vrati je nekaj zmečkanih zarjavelih sodov, največji kup pa je okoli 100 m v notranjosti. Tam nasutje prsti in skal zapira nadaljevanje, ki ga izdaja prepih. Strokovnjak je ugotovil, da bela in zelena snov ilovnatega izgleda ne seva. Vzel je vzorec, saj se nahaja v vodozbirnem območju Rižanskega vodovoda, v njegovem tretjem zaščitnem pasu. Predlagal bo, da se podzemno divje odlagališče čim prej sanira in razišče, kaj se skriva za podorom.

 Po zadnjih podatkih, ki smo jih zbrali v AAG, so sodove navozoli iz Mitol – Ajdovščina, podor pa je bil umetno sprožen, da se ne bi videlo, kaj je v jami. Zopet eno breme preteklosti, za katerega se je vedelo, samo ukrepal ni nihče! KAJ BO, ČE PRIDE OB TEM POMANJKANJU PITNE VODE, ŠE DO ONESNAŽENJA VODE IZ TE JAME, KDO BO ODGOVOREN???

image

image

image

image

image

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo: https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

NAMENITE NAM LAHKO TUDI DEL DOHODNINE, KI JO SEDAJ PLAČUJETE DRŽAVI, AAG. Z NJO NAMERAVAMO KUPITI ANALIZATOR VODE, VAŠI POTOMCI IN NARAVA VAM BODO HVALEŽNI! https://alpeadriagreen.wordpress.com/2011/12/23/namenite-del-dohodnine-aag-vai-potomci-in-narava-vam-bodo-hvalezni/

Izpoljen obrazec DURS-a – ZAHTEVA za namenitev dela dohodnine za donacije, vam lahko pošljemo tudi po e-pošti, če nam to sporočite na alpeadriagreen@gmail.com ali pa ga skopirate iz:https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

TOŽBA CINKARNE CELJE PROTI BORISU ŠUŠTARJU


V AAG dajemo vso podporo g.Borisu Šuštarju in Celjskim civilnim inicijativam!

Izjava za javnost

štev.23.

Slovensko javnost in politiko, Evropsko Komisijo in Evropski parlament obveščamo, da je Cinkarna Celje vložila tožbo za plačilo odškodnine 30 000 evrov in stroškov postopka proti koordinatorju Civilnih iniciativ Celja Borisu Šuštarju.

Tožba naj bi imela temelj v neresničnih navedbah, ki naj bi krnile njihov ugled  kot poslovno uspešnega in odgovornega subjekta. Uprava Cinkarne trdi, da niso »umazana« industrija in da so njihovi  izpusti v okolje skladni z zakoni  in ne vplivajo na porazno zdravstveno stanje prebivalstva v celjski kotlini.Potrebno je ponoviti, da smo mnenja, da je Cinkarna Celje tovarna, ki je s svojim  delovanjem od ustanovitve grozovito uničila okolje in za stoletja onemogočila normalno-zdravo življenje prebivalstva celjske kotline. 17. ha področja stare Cinkarne, sredi mesta Celja, najbolj onesnaženega področja v Sloveniji in med žalostnimi svetovnimi rekorderji, kjer se s prašenjem in izpiranjem v podtalnico in vodotoke nepopravljivo in dolgoročno zastruplja okolje še sedaj, je posledica delovanja Cinkarne. Aktualna proizvodnja, kjer predelajo tisoče ton rude ilmenit in titanove žlindre pa dokazano spušča v okolje s prašenjem rakotvorne težke kovine, kot so kadmij, arzen, nikelj in še mnoge druge nevarne snovi. Z dokazanim prašenjem iz deponije sadre Za Travnikom, kjer je večina rakotvornih delcev pod PM 5, ki prav tako po uradnih analizah vsebujejo  rakotvorne težke kovine pa dodatno uničujejo vso naravo. Pričevanja okoliškega prebivalstva v dokumentarcu novinarja Primoža Meška RTV SLO in članku v prilogi Večera  7DNI novinarke Mateje Jazbec, poleg vseh ostalih novinarskih prispevkov pa dajejo pravo sliko ogrožanja okolja in zdravja ljudi.  Ekscesi, kot je bila eksplozija filtrov, izpusti brez delovanja filtrov, počen cevovod odpadne titanove sadre in erupcije kisline, ki je po pričevanju zaposlenih nasproti Cinkarne poškodovala veliko avtomobilov pa so dokaz, »da ne obvladujejo proizvodnega procesa v celoti«.  Škandalozno prikrita  raziskava krvi delavcev  Cinkarne, kjer je imelo kar 60% poškodovane kromosome pa dokazuje, da so bili pripravljeni prikriti  tudi najhujša dejstva pred svojimi zaposlenimi.

Zato upravi Cinkarne nič ne verjamemo.

Na podlagi vseh uradnih podatkov, strokovnih analiz in analiz, ki smo jih plačevali sami, utemeljeno in legitimno opozarjamo na nesprejemljivost delovanja tako ekološko sporne in nesprejemljive industrije sredi mesta Celja.

Tudi z vloženo tožbo, s katero poskušajo skrajno nesprejemljivo ustrahovati predstavnike civilne družbe,  nas ne bodo ustavili.

Boris Šuštar

koordinator

Civilne iniciative Celja

DIHAM CINK

EKOTERORIST JE REKEL ŠROT:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2010/11/20/ekoterorist/

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo: https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

NAMENITE NAM LAHKO TUDI DEL DOHODNINE, KI JO SEDAJ PLAČUJETE DRŽAVI, AAG. Z NJO NAMERAVAMO KUPITI ANALIZATOR VODE, VAŠI POTOMCI IN NARAVA VAM BODO HVALEŽNI! https://alpeadriagreen.wordpress.com/2011/12/23/namenite-del-dohodnine-aag-vai-potomci-in-narava-vam-bodo-hvalezni/

Izpoljen obrazec DURS-a – ZAHTEVA za namenitev dela dohodnine za donacije, vam lahko pošljemo tudi po e-pošti, če nam to sporočite na alpeadriagreen@gmail.com ali pa ga skopirate iz: https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

PLINSKI TERMINALI – Uplinjevalnik: Tondov korak nazaj


Primorski dnevnik –

Uplinjevalnik: Tondov korak nazaj

 

Deželni svetnik Igor Kocijančič in dolinska županja Fulvia Premolin sta izrazila zadovoljstvo ob izjavah predsednika deželne vlade Renza Tonda, po katerih naj ne bi bil pripravljen vztrajati pri podpori gradnji uplinjevalnika pri Žavljah spričo nasprotovanja krajevnih uprav.

Deželni svetnik Mavrične levice Igor Kocijančič in dolinska županja Fulvia Premolin sta izrazila zadovoljstvo ob izjavah predsednika deželne vlade Furlanije Julijske krajine Renza Tonda za tržaški italijanski dnevnik, po katerih naj bi Tondo ne bil pripravljen vztrajati pri podpori gradnje uplinjevalnika pri Žavljah spričo odločnega nasprotovanja krajevnih uprav.
»Zakaj bi moral iti sam naprej, če bi se znašel pred krajevnimi upravami, ki odločno nasprotujejo uplinjevalniku?,« se je po pisanju dnevnika vprašal Tondo, ki je sicer še vedno prepričan, da bi gradnja obrata pri Žavljah predstavljala pozitivno stvar za Italijo, FJK in Trst, vendar ga bo deželna uprava težko uveljavila spričo nasprotovanja zainteresiranih občin ter Pokrajine Trst. Za deželnega predsednika poleg podpore oz. nasprotovanja gradnji uplinjevalnika obstaja tudi tretja pot, t.i. »pot ne nasprotovanja«, vendar, če ni soglasja krajevnih uprav, naj se oblikuje vsaj omizje za soočenje in analizo pozitivnih in negativnih aspektov načrta.
Na Tondove besede so se odzvali župana Trsta in Milj, Roberto Cosolini in Nerio Nesladek, in predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat ter, kot že rečeno, tudi Kocijančič in Premolinova. Prvi meni, da če so to Tondove besede, je pozitivno, glede na to, da imajo vsi ostali zelo utemeljene pomisleke nad načrtom za gradnjo obrata v Žavljah in je bila edina, ki se je ideološko zavzemala zanj, prav deželna deželna uprava. Zato korak nazaj predsednika deželne vlade Kocijančič jemlje z zadoščenjem, vendar ne ve, če bo to dovolj.
Zadovoljna je tudi Premolinova, ki opozarja, da je o potrebi po preverjanju pozitivnih in negativnih aspektov načrta Občina Dolina govorila že od leta 2008. Ker je bilo veliko več negativnih kot pozitivnih aspektov, se je dolinska občinska uprava od vsega začetka izrekla proti gradnji, nam je povedala Premolinova in pri tem omenila tudi nasprotovanje občanov, posebej pa je poudarila, kako sta se občini Dolina in Milje kot prvi postavili po robu načrtu za gradnjo uplinjevalnika in pri tem vložili priziv na Deželno upravno sodišče ter poslali dopis tožilstvu

Brodarevo – Molba za životnu zaštitu članova civilnog sektora


Mreža NVO Brodarevo je član ALPE ADRIA GREEN org.

 

Poštovani,
Obraćamo Vam se ispred nevladinih organizacija iz Prijepolja, gradjana opštine Prijepolje i članova koji su juče u zgradi Opštine Prijepolje brutalno pretučeni od strane plaćenih lica i pomagača kompanije REV koja planira da gradi visoke brane na reci Limu. Na javnoj prezentaciji Studije o proceni uticaja na životnu sredinu u neprimerenim uslovima za rad pred prisutnim predstavnicima Ministarastva, gradjanima odnosno zainteresovanoj javnosti, grupa od nekoliko momaka pretukla je predstavnike civilnog sektora nanevši im teže i lakše telesne povrede. Po nalogu Milana Ćušića zamenika direktora kompanije REV d.o.o. Beograd u javnim prostorijama SO u Prijepolju (zgrada Opštine Prijepolja) dat je nalog da se brutalno pretuku Esad Kurbegović zastupnik NVO ,,Prijatelji Brodareva,, iz Brodareva, Zoran Ružić zastupnik Centra za istrage, monitoring, antikorupciju i vladavinu prava iz Prijepolja, Dragoljub Simović predsednik Planinarsko skijaškog kluba ,,Kolovrat,, Amel Kurbegović predstavnik Mreže NVO Brodareva i zastupnik  UViDPD ,,Polimlje,, Brodarevo i Jasmina Simović predstavnica Raftig kluba iz Prijepolja.
Da je reč o isceniranom događaju govori u prilog snimak na kome se jasno vide izazivači incidenta koji su se obraćali članovima NVO preteći im da će im otkinuti glave i polomiti lobanje a potom je Milan Ćušić iz kompanije REV dao nalog da se iz sale evakuišu devojke koje su sa njima bile u pratnji i izgovorio ,,obezbedjenje,,. Odmah potom brutalno su pretučeni Esad Kurbegović koji je zadobio teške telesne povrede preloma nosa i drugih povreda po tijelu, Amel Kurbegović koji je dobio više povreda glave. Oba ova predstavnika zainteresovane javnosti kao i drugi članovi koji su uredno uložili primedbe na ovaj dokument celo posle podne proveli su u hitnoj medicinskoj pomoći u Prijepolju. Zoran Ružić je prošao sa lakšim povredama kao i Dragoljub Simović i Jasmina Simović. Ceo slučaj zabeležen je kamerama uz prisustvo pravnog zastupnika za zaštitu prirode Sretena Djordjevića iz Valjeva.
Molimo Vas da u skladu sa direktivama Evropske unije, date svoje učešće i uključite se u rešavanje ovog izuzetno ozbiljnog problema gde se na očigled javnosti a po nalogu firme koja ne poštuje nikakve principe pa ni ljudske i moralne prebijaju ljudi i legitimne predstavnike gradjana koji se bore za opšta prava svih gradjana i zaštitu prirode, kulturnih dobara, kulture i tradicije u Polimlju. Takođe želimo da istaknemo da predstavnici civilnog društva u Prijepolju već pet godina zaredom vode borbu za očuvanje prirode i imaju legitimitet 5000 potpisnika peticije protiv ugrožavanja i devastiranja prirode i celog ovog područja.
Da se radi o ugrožavanju delovanja, ispoljavanja svojih prava i zalaganja za sprovodjenje statutarnih i drugih prava propisanih zakonima Republike Srbije dovoljan je pokazatelj incidenta koji je isceniran u Prijepolju kako bi istaknuti pojednici iz civilnog sektora na brutalan način bili životno ugroženi u cilju sprovodjenja interesa kompanije koja je registrovana na Devičanskim ostrvima sa 500 eura kapitala.
Molimo Vas da svojim mogućnostima i direktivama koje možete pokrenuti, stanete u zaštitu najpre životno ugroženim gradjanima injihovim porodicama a onda predstavnicima civilnog družtva koji su direktna meta investitoru koji po svaku cenu želi da dodje do cilja pa plašimo se da ovaj ozbiljan slučaj u Prijepolju ne pokazuje da bi to radili i preko leševa. Ovo nije prvi incident da se predstavnicima civilnog sektora u Prijepolju i Brodarevu prijeti i da se nasrće na njih. O tome je javnost više puta obaveštavana kao i policijski organi i dovedena je direktna ugroženost života i porodica pojedinaca koji su bukvalno postali direktna meta kompanije koja smišljeno radi da bi ostvarila svoje planirane aktivnosti koristeći čak metode prisile, tortura i ugrožavanja životne i porodične sigurnosti. Takođe Vas molimo da nam omogućite prijem i o svemu se detaljno upoznate o ovom problemu kako bi stali u zaštitu nedužno stradalim i životno ugroženim predstavnicima civilnog društva u Srbiji. Naš cilj i obaveza jeste da Vam se pismeno obratimo i očekujemo da ćete po ovom pitanju skladno reagovati a za sve dalje informacije i preduzete mere očekujemo da budemo obavešteni. Takođe od Vas očekujemo da ćete inicirati sastanak na najvišem vrhu u državi i o svemu obezbediti medjunarodnu javnost. Iako verujemo u policiju i sudstvo u Srbiji osećamo da su naši članovi i predstavnici gradjanskog društva potreba za većim nivoom zaštite njihovih života i života njihovih porodica. Nadamo se da ćete inicirati sastanak sa predstavnicima civilnog sektora iz Prijepolja i pokrenuti postupke za rešavanje ovih nemilih dogadjaja koji su do sada pokazali veliku ozbiljnost i koje zaslužuju da se o njima povede poseban odnos i mere zaštite.
Služba za odnose s javnošću NVO,,Prijatelji Brodareva,, Brodarevo
Bratstva jedinstva bb
31305 Brodarevo
kontakt telefon 064 630 57 09
U prilogu mejla nalaze se fotografije brutalno pretučenog predstavnika civilnog sektora Esada Kurbegovića gde se vide tragovi nasilja i torture a sve u zgradi opštine Prijepolje.


 

Priloge 3

Brodarevo2

Brodarevo1

Brodarevo

PRIPOMBE AAG NA OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE ŠENTJUR


clip_image002

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave

Prešernova 26, 4270 Jesenice, GMS: 051 311 450/ Tel: +386 4583 6640

Občina Šentjur

Mestni trg 10,

3230 Šentjur

Jesenice, 13.08.2012

Na podlagi javnega naznanila, razgrnjenega 10. julija 2012, ki je v skladu z 50. in 60. členom Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Ur.l. RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr), 43/2011-ZKZ-C) in 37. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 37/11 – Uradno prečiščeno besedilo) občina Šentjur, podaja mednarodno društvo Alpe Adria Green za zaščito okolja in narave, ki deluje v državi Sloveniji, kot društvo v javnem interesu, naslednje

Pripombe na javno razgrnitev Občinskega prostorskega načrta občine Šentjur z okoljskim poročilom,

V AAG smo proučili Odlok o strateškem prostorskem načrtu občine Šentjur (v nadaljevanju SPN), Odlok o izvedbenem prostorskem načrtu občine Šentjur (v nadaljevanju IPN) in Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt. Zahteve in stališča AAG prikazujejo, da navedeni dokumenti niso pripravljeni skladno s strokovnimi metodami prostorskega načrtovanja, kakovostnega urbanističnega, arhitekturnega in krajinskega načrtovanja, zato AAG vlaga zahteve in stališča:

– da se v Planinski vasi v OPN črta VSILJENO in PROTIRAZVOJNO območje proizvodnih dejavnosti (vijolično, karta R2 okoljskega poročila), vsega 20 m od prve hiše, na lokaciji, kjer je zdaj nelegalna izvenplanska asfaltna baza in da se ne načrtuje nobenih proizvodnih dejavnosti v Planinski vasi, ki ima povsem drugačen značaj in prioritete razvoja.

– da se asfaltna baza v Planinski vasi črta iz vseh delov OPN in okoljskega poročila

– da občina Šentjur takoj poda zahtevo lastniku asfaltne baze v Planinski vasi, da jo takoj in na svoje stroške preseli iz Planinske vasi

– okoljsko poročilo je nesprejemljivo, ker z načrtovanjem novega območja proizvodnih dejavnosti vsiljuje asfaltno bazo Planinski vasi.

– v Odloku o izvedbenem prostorskem načrtu (IPN) je povsem nesprejemljiv 127.člen (EUP – PS4), ki skuša legalizirati asfaltno bazo v Planinski vasi in ji podaljšati delovanje še za najmanj 10 let. Zahtevamo izločitev tega člena iz Odloka in takojšnje

zaprtje asfaltne baze ter na stroške lastnika, ki jo je vsilil prebivalcem, takoj preseliti iz Planinske vasi.

– zahtevamo podatek, kdo je avtor 127.člena tega Odloka. Gre za sum korupcije, saj je vsakomur znano, da je ustavno sodišče zavrnilo asfaltno bazo!

V nadaljnem razširjeno podajamo argumente za naše zahteve, skupaj z dodatnimi kazalci o škodljivosti in nesmiselnosti asfaltne baze v Planinski vasi.

1. Prikaz veljavne planske rabe na karti, julij 2012 – R1, v Okoljskem poročilu pravilno navaja, da je v skladu s obstoječim planom občine v Planinski vasi izključno stanovanjska cona (rumeno) in nobene industrije.

Zato je asfaltna baza, ki pa fizično obstaja, nelegalna in v nasprotju, torej v protipravnem statusu z obstoječim temeljnim planskim aktom občine Šentjur in kot taka v prekršku.

2. Zato je nujno, da jo lastnik takoj in na svoje stroške preseli iz Planinske vasi. To mora občina Šentjur nemudoma od njega zahtevati. V nasprotnem primeru se takoj vzpostavi sum koruptivnega ravnanja, ki podleže prijavi na Komisijo za preprečevanje korupcije. Občina ima še drugo podlago za zahtevo lastniku po takojšnji preselitvi, to so odločbe ustavnega sodišča za ta primer.

3. V prikazu dejanske rabe prostora na karti, julij 2012 – R7, v Okoljskem poročilu asfaltne baze ni v Planinski vasi.

4. V prikazu OPN občine Šentjur na karti – R2, julij 2012, v sestavu Okoljskega poročila pa je, v nasprotju s kmetijskim, turističnim in stanovanjskim značajem in razvojem Planinske vasi, ki je kot taka v opredeljena v sedanjem občinskem planu in tudi tako opredeljena v OPN, VSILJENO območje proizvodnih dejavnosti (vijolično) na lokaciji, kjer je zdaj nelegalna izvenplanska asfaltna baza.

Očitno je, da hoče naročnik OPN skozi OPN legalizirati asfaltno bazo.

S tem pa avtomatično priznava, da je sedanja postavitev umazane proizvodnje kot je asfaltna baza nelegalna, neplanska.

5. V okoljskem poročilu, str. 9 se navaja za oceno D »Takšne ocene okoljsko poročilo ne podaja za noben vpliv izvedbe plana na posamezne sestavine okolja.« Za oceno D, ke je najslabša, navaja: »Ocena D pomeni bistven vpliv izvedbe enega ali več posegov na posamezno sestavino okolja, njihovi vplivi tudi z izvedbo omilitvenih ukrepov nebi pripomogli k izpolnjevanju okoljskih ciljev v taki meri, da postane izvedba posegov sprejemljiva.«

Kdor pozna Planinsko vas in pozna tudi v OPN na drugem mestu (južno hribovito območje) potrjen kmetijski, turistični in stanovanjski značaj Planinske vasi, kakršen je bil tudi pred vsiljeno asfaltno bazo, ve, da je edini sprejemljiv in uspešen RAZVOJ Planinske vasi BREZ asfaltne baze.

Zato je dejstvo, da okoljsko poročilo ignorira svojo vzpostavitev območja proizvodnih dejavnosti (R2), beri: umazane proizvodnje kot je asfaltna baza, brez ocene D, kar je nesprejemljivo, ker je protirazvojno za Planinsko vas.

Pri tem je za območje proizvodnih dejavnosti (R2 – vijolično) v Planinski vasi zgrešeno postavljati oceno D, pač pa je edina pravilna ocena E (glej okoljsko poročilo, Tabela 48, str. 187).

E pomeni – uničujoč vpliv!: »Izvedba obravnavanega načrta bo na zdravje ljudi vplivala uničujoče. Vpliv izvedbe OPN po kazalcih vrednotenja bo za več sestavin okolja, ki se nanašajo in vplivajo na zdravje ljudi, ocenjena kot bistven vpliv. Kumulativni vpliv OPN bi tako imel lahko uničujoče posledice na

zdravje ljudi.«

Taki vplivi se ne poznajo od danes na jutri, ampak se nabirajo in posledice so porast težjih bolezni in zgodnje smrti.

Podobno beležimo v Celjski kotlini. Po mnogih letih nadpovprečno obolevajo in umirajo.

Ali občina Šentjur to želi prebivalcem Planinske vasi?

6. Na strani 10 okoljskega poročila se navajajo območja gospodarskih dejavnosti: » Z OPN se razvija obstoječa proizvodna cona Šentjur in opredeljuje nove površine gospodarskih dejavnosti v Ponikvi, Dramljah in v Šentjurju.« Ter tudi »Pomemben razvojni ukrep v OPN je razširitev pridobivalnega prostora kamnoloma

Žusem.« Sledi logičen sklep in zahtevamo, da se asfaltna baza na stroške lastnika iz Planinske vasi preseli v ta območja, v kolikor se prebivalci tistih območij s tem strinjajo, seveda.

Asfaltna baza je izredno neracionalno postavljena v Planinsko vas in je zelo daleč od uporabnikov in surovinske baze. Kako je mogoče, da je kdorkoli dovolil tako okoljsko škodo in škodo za zdravje prebivalcev?

7. V poglavju 16: VERJETEN RAZVOJ STANJA OKOLJA V PRIMERU

NEIZVEDBE OBČINSKGA PROSTORSKEGA NAČRTA se navaja tudi posledica:

– »mešanje nezdružljivih dejavnosti v prostoru, kar lahko povzroča negativne medsebojne vplive (npr. širitev območij II. stopnje varstva pred hrupom v neposrednem območju IV. Območja varstva pred hrupom – posledica bi bile lahko prekoračene vrednosti emisije hrupa, s tem pa tudi manj kvalitetno bivalno okolje, umeščanje industrijskih dejavnosti v bližino stanovanjskih

objektov, umeščanje bivalnih površin v vplivna območja visokonapetostnih daljnovodov, ipd…).«

OPN Planinski vasi vsiljuje prav to! S tem, ko je vrisano območje proizvodnih dejavnosti ob hišah, v zaprti ozki dolini. Kar pomeni mešanje nezdružljivih dejavnosti v prostoru!!!

Če hoče biti OPN sprejemljiv, je treba asfaltno bazo takoj zapreti in na stroške lastnika preseliti iz Planinske vasi.

7. V poglavju 15. VAROVANJE ZDRAVJA LJUDI okoljskega poročila so v primeru Planinske vasi kršeni vsi trije navedeni Zakonski okviri

• Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08, 108/09, 48/12)

• Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l. RS, št. 76/06)

• Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Ur. l. RS, št. 2/06)

V primeru Planinske vasi v OPN načrtovano območje proizvodnih dejavnosti škoduje zdravju ljudi, kot že zgoraj navedeno, saj skuša legalizirati umazano industrijo, ki jo je tja špekulativno privlekel neodgovoren lastnik in mu z OPN skušajo zdaj to svinjarijo obdržati na tej lokaciji.

Iz ocenjevanja je asfaltna baza povsem izpuščena, kot , da je ni.

S tem je okoljsko poročilo nesprejemljivo.

8. Črtanje 127.člena IPN je nujna, saj asfaltna baza ni v skladu z razvojem kraja, kot je v drugih delih OPN opredeljen, temveč pomeni za kraj protirazvojni in škodljiv tujek. Zato zahtevamo črtanje tega člena in objava imena in priimka avtorja tega člena.

–          Proseniško področje je že vrsto let ogroženo zaradi deponije sadre Za travnikom, last Cinkarne Celje. Okrog polovica deponije spada v občino Šentjur. In to tisti del deponije, ki najbolj ogroža prebivalstvo, ki biva v tem delu občine Šentjur.  

 

–          Po več letih je strupen podzemni izcedek začel uničevati polja in vodnjake v delu Proseniškega, ki se nahaja pod deponijo.  Za to trditev obstajajo dokazi. To so analize izcedne vode, zajete iz vodnjaka, ki so jasno dokazale zastrupitev in uničenje vodnjaka. Prej pitna voda v vodnjaku zdaj ni uporabna niti za zalivanje.  Sestav strupov jasno kaže na deponijo kot vzrok zastrupljanja.

 

–          Vsak pa si lahko ogleda nesprejemljive površinske izcedne vode iz deponije, ki tečejo tudi v občinsko Naturo 2000, poleg tega, da uničujejo podtalnico in pritoke v škodo ljudi.  OPN in okoljsko poročilo se tega sploh ne dotikata, kakor da vpliv ne obstaja, čeprav je poguben za okolje in ljudi, ki tam živijo.

 

–          Zadeva je v javnosti dobro znana. Zato je dejstvo, da OPN in okoljsko poročilo  povsem ignorirata to ogrožanje, nesprejemljivo. Tako OPN kot okoljsko poročilo zato zavračamo kot neustrezna akta.

 

–          Zahtevamo, da občina v OPN in v okoljsko poročilo jasno navede sanacijske posege, ki bodo ne samo ustavili zastrupljanje podtalnice, ampak jo tudi očistili, da bo voda kvalitetna kot prej.

 

–          Poleg tega je že vrsto let močan sum, da deponija sadre Za travnikom neposredno zdravstveno hudo ogroža prebivalstvo Proseniškega. Gre za izstopanje po številu primerov hudih, življenjsko nevarnih obolenj (rak in drugo).

 

–          Sum je podprt spet z analizami, ki so jih opravili na vzorcih rdečega mulja, ki se je nabral na področju Proseniškega, na primer na plastičnih ponjavah, ki prekrivajo vrt z zelenjavo. Očitno padavine občasno sperejo strupen prah iz zraka. To je znak, da ljudje leta in leta vdihujejo sicer neviden (mikroskopski) strupen prah, poln težkih kovin.  Poleg tega ta prah polega tudi na poljščine in na vrtove.  

 

–          Neverjetno je, da okoljsko poročilo, ko obravnava zdravje ljudi, tako hud problem povsem ignorira.

 

–          V poglavju 15. VAROVANJE ZDRAVJA LJUDI okoljskega poročila so v primeru Proseniškega kršeni vsi trije navedeni Zakonski okviri

           Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08, 108/09, 48/12)

           Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l. RS, št. 76/06)

           Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Ur. l. RS, št.  

           2/06).  Tudi zato okoljsko poročilo zavračamo kot nesprejemljivo in 

           nekvalitetno.

 

–          V OPN (obeh) ni nobenih posegov, s katerimi bi sanirali obstoječe stanje.  To je do prebivalcev Proseniškega ignorantsko in močno škodljivo, saj je OPN dokument za več let vnaprej. Tudi zato zavračamo oba dela, tako strateški del, kot izvedbeni del.

V nadaljnem si pridržujemo pravico do nadaljnih pripomb, saj je okoljsko poročilo bilo objavljeno s polmesečno zamudo.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

Priloga:

Odločba Ministrstva, da AAG deluje v javnem interesu

 

Asfaltna baza na ustavnem sodišču

Ustavno sodišče že trikrat preprečilo legalizacijo zasebne asfaltne baze v Planinski vasi.

DELO pet, 24.08.2012, 18:00

Ustavno sodišče se že dober ducat let ukvarja z na črno zgrajeno asfaltno bazo v Planinski vasi sredi Kozjanskega. Pa vendar baza vsa leta obratuje in vse kaže, da se bo z njo ustavno sodišče moralo ukvarjati še četrtič.

Pred tednom dni se je namreč iztekel rok za pripombe na prostorski odlok Občine Šentjur, v katerem občina poskuša že četrtič legalizirati leta 1998 na črno zgrajeno asfaltno bazo v Planinski vasi.

Nazadnje so ustavni sodniki ustrezen člen občinskega odloka razveljavili februarja, pred tem pa je inšpektorat za okolje in prostor izdal kup odločb, s katerimi so zahtevali prenehanje obratovanja, izklop elektrike in pred mnogimi leti celo rušenje na stroške lastnika Mirka Kovača. Nobena odločba ni bila do uresničena.

Pred tem je ustavno sodišče legalizacijo asfaltne baze Občini Šentjur preprečilo leta 2005, še prej pa že leta 1999. Najprej zato, ker je bila načrtovana in zgrajena na kmetijskem zemljišču, katerega namembnost je občina kasneje spremenila. Potem, ker je občina bazo poskušala legalizirati v neustreznem odloku.

Nazadnje pa zato, ker spremembe občinskega odloka niso bile sprejete na ustrezen način. Zdaj gre torej za poskus občine, da bi bazo legalizirala tako, da bi bili pravilno izpeljani vsi formalni postopki. Baza ima namreč obratovalno dovoljenje, ne pa tudi gradbenega in če ga bo Kovač na podlagi novega odloka poskušal pridobiti, bo moral dobiti tudi vsa dovoljenja in soglasja, brez katerih sedaj baza obratuje.

Spornost asfaltne baze namreč v večji meri ni povezana z nepravilnostjo postopkov, temveč z dejstvom, da leži na območju, kjer je ne bi smeli postaviti zaradi škodljivih vplivov na okolje, čeprav je vmes zavod za varstvo narave za bazo prižgal zeleno luč.

Zdaj je na ponoven poskus legalizacije asfaltne baze poleg nekaterih prebivalcev Planinske vasi opozorila tudi civilno družbena organizacija Alpe Adria Green. Predsednik Vojko Bernard trdi, da 127. člen izvedbenega prostorskega načrta Občine Šentjur, za katerega se je ta mesec zaključila javna obravnava, ni v skladu z razvojem Planinske vasi, kakor je opredeljen v občinskem prostorskem načrtu.

Sporni člen je zanimiv primer, kako skuša lokalna skupnost na eni strani ugoditi zasebni podjetniški pobudi lastnika asfaltne baze, na drugi strani pa vsaj malo potolažiti okoliške prebivalce, ki si več kot ducat let prizadevajo za odstranitev baze. Določa namreč, da sme asfaltna baza po uveljavitvi novega občinskega odloka delovati še največ deset let, potem pa jo mora lastnik opustiti. Morda po tistem, ko bo prodal dovolj asfalta za asfaltiranje vseh cest na Kozjanskem?

 

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo: https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

NAMENITE NAM LAHKO TUDI DEL DOHODNINE, KI JO SEDAJ PLAČUJETE DRŽAVI, AAG. Z NJO NAMERAVAMO KUPITI ANALIZATOR VODE, VAŠI POTOMCI IN NARAVA VAM BODO HVALEŽNI! https://alpeadriagreen.wordpress.com/2011/12/23/namenite-del-dohodnine-aag-vai-potomci-in-narava-vam-bodo-hvalezni/

Izpoljen obrazec DURS-a – ZAHTEVA za namenitev dela dohodnine za donacije, vam lahko pošljemo tudi po e-pošti, če nam to sporočite na alpeadriagreen@gmail.com ali pa ga skopirate iz: https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

Tržaška železarna, že vrsto let zastruplja okoliške prebivalce in zaposlene v njej z Benzenom


Tržaška železarna, že vrsto let zastruplja okoliške prebivalce in zaposlene v njej z Benzenom, ki je rakotvoren plin. PRISPEVEK V SLOVENŠČINI:

Tudi meritve imisij, ki jih je AAG opravil na tem območju, so pokazale preseganje Benzena:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2012/03/14/meritve-imisij-pri-sezigalnici-odpadkov-v-trstu-in-v-mestu-milje/

BLOG AAG – Merjenje imisij:  http://imisije.wordpress.com/

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo: https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

NAMENITE NAM LAHKO TUDI DEL DOHODNINE, KI JO SEDAJ PLAČUJETE DRŽAVI, AAG. Z NJO NAMERAVAMO KUPITI ANALIZATOR VODE, VAŠI POTOMCI IN NARAVA VAM BODO HVALEŽNI! https://alpeadriagreen.wordpress.com/2011/12/23/namenite-del-dohodnine-aag-vai-potomci-in-narava-vam-bodo-hvalezni/

Izpoljen obrazec DURS-a – ZAHTEVA za namenitev dela dohodnine za donacije, vam lahko pošljemo tudi po e-pošti, če nam to sporočite na alpeadriagreen@gmail.com ali pa ga skopirate iz: https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

» DANES OB 21 URI PRIŽGIMO SVEČO TRIGLAVSKEMU NARODNEMU PARKU«


Poziv AAG poslan 11.08.2012

IZKAZALO SE JE, DA SO SE IZPOLNILE NAŠE ČRNE MISLI, KO JE SLOVENSKI PARLAMENT, SPREJEL ZAKON O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU BREZ SODELOVANJA NEVLADNIH ORGANIZACIJ. TO SE JE SEDAJ POKAZALO V POLNI MERI, KO ČLOVEK NE VE VEČ ALI JE TO ŠE NARODNI PARK ALI PA JE SAMO ŠE NEKO ZAŠČITENO OBMOČJE.

Pokljuka_010

DANES, SE PO VSEH ALPAH PRIŽIGAJO KRESOVI, DA BI DRŽAVE SPOŠTOVALE ALPSKO KONVECIJO, ŽAL PRI NAS TO ŠE ZDALEČ NI RES, ZATO POZIVAMO VSE SLOVENCE NEGLEDE NA POLITIČNO PRIPADNOST IN VEROIZPOVED NAJ DANES OB 21 URI PRIŽGEJO SVEČE IN SE NAM Z  TIHIH PROSTOM PRIDRUŽIJOTER PODPREJO NAŠA PRIZADEVANJA Z NAŠO OBRAZLOŽITVIJO, KER SE NA TEM PODROČJU NI NIČ PREMAKNILO

IMG_2994 Biatlonski center - napačna postavitev svetilk crop

ALPE ADRIA GREEN, se že vrsto let trudi, z organiziranjem okroglih miz, posvetov ter protestov, da bi prepričal vlade ter parlament za sprejem ustrezne zakonodaje, ki bi zaščitila Triglavski Narodni Park po strokovnih merilih IUCN ter drugi mednarodni zakonodaji. Na območju Triglavskega narodnega parka naj bi se uveljavili cilji in nameni narodnega parka, ki bodo zagotavljali trajno in učinkovito zavarovanje, predvsem pa naj se:      

Zavaruje in ohrani gorsko divjino ter neokrnjeno naravo visokogorja in kulturno krajino z vsemi dolinami in planotami ter njihove krajinske značilnosti z vsemi pojavnimi oblikami, kot so naravni gozdovi, travniki in pašniki, barja, zakrasele visokogorske planote, različni kraški pojavi (brezna, škraplje, jame, kotliči);

Ohrani in neguje kulturna krajina in kulturni spomeniki in bogata kulturna dediščina od arheološke, zgodovinske, umetnostne, arhitekturne, naselbinske, etnološke in tehniške do spomenikov oblikovane narave;

Zavaruje in ohrani življenjski prostor za več tisoč rastlinskih in živalskih vrst, od katerih so mnoge endemične, redke ali ogrožene;

Prepreči onesnaževanja okolja, povzročanje hrupa; onesnaževanje površin, vključno vode, zraka; svetlobno onesnaženje

Zavarovalo zbirno območje pitne vode vseslovenskega pomena (Slovenija dobiva iz tega območja že zdaj 20% pitne vode, v prihodnosti pa se bo pomen tega vodnega vira še povečal) z vsemi rekami in ledeniškimi jezeri ter vodnimi pojavi, kot so slikoviti slapovi, tesni in korita;

Uredi prometne režime za motorni promet v zraku in na tleh ter v največji možni meri omeji oziroma zmanjša tok turističnega prometa v robnem območju ter povsem izloči iz osrednjega območja narodnega parka z izjemo nekaj vitalnih cest (n.pr.Vršič);

Prebivalstvu v narodnem parku zagotovi uravnotežene življenjske in delovne pogoje, posebej še pri dejavnostih obrti in turizma ter primerne pogoje za kmetijstvo, gozdarstvo in prometne potrebe, vse pa v skladu s cilji in nameni narodnega parka ter uvede poseben sistem spodbud in sofinanciranja projektov in investicij na območju narodnega parka;

Zagotovi ustrezne programe razvoja v vplivnem območju narodnega parka in za  projekte in investicije lokalne skupnosti na območju narodnega parka v državnem proračunu zagotovi dodatna sredstva za sofinanciranje ne glede na določbe predpisov, ki urejajo financiranje občin, v višini 80 % predračunske vrednosti projekta ali investicije, ki bo v skladu s cilji narodnega parka;

Uredi tak sistem urejanja prostora, ki bo v celoti sledil ciljem in namenom narodnega parka in uveljavi načelo nezazidljivosti zavarovanega naravnega območja, kmetijskih in gozdnih površin ter racionalno rabo prostora na zazidljivih območjih le v robnem območju narodnega parka in sicer za potrebe lokalnega prebivalstva in za potrebe upravljanja narodnega parka;

Prepove vsako gospodarsko izrabo naravnih virov v osrednjem območju parka, v robnem območju pa omogoči gospodarske dejavnosti lastnikom in uporabnikom zemljišč, , če to ni v nasprotju s cilji in nameni narodnega parka;

Prepove vsako dejavnost, ki bi bila v nasprotju s cilji in nameni parka predvsem pa motorizirano rekreacijo, množične , prireditve, komercialni lov itd.;

Zagotovi, da se vsa zemljišča v državni lasti na območju narodnega parka prenesejo v upravljanje upravljavcu narodnega parka, na njih pa preneha z vsemi gospodarskimi dejavnostmi (prehodno obdobje) predvsem pa ukine komercialni lov in ribolov na celotnem območju narodnega parka;

Uvede sistem nadomestil in odškodnin, omogoči odkup zemljišč ter uveljavi predkupna pravica države na vseh zemljiščih na območju narodnega parka;

Usmerja gorništvo v narodnem parku, ki naj postane več kot le šport in rekreacija, saj je narodni park učilnica, ki omogoča osebno in duhovno rast in spoznavanje zakonitosti narave, vse to pa naj postane pomemben element načina življenja Slovencev;.

Uredi in vzdržuje ustrezen sistem objektov in naprav namenjenih za oddih in rekreacijo obiskovalcem parka iz območij izven narodnega parka (domačih in tujih) ter organizira vodenje obiskovanja s posebnim poudarkom na spoznavanju, doživljanju, učenju ter telesni in duhovni obogatitvi obiskovalcev narodnega parka;

Zagotovi učinkovito upravljanje in ustvari pogoje za kadrovsko, strokovno, organizacijsko uspešno javno službo s primernim financiranjem nalog upravljavca;

Takoj pripravi in sprejme načrt upravljanja za dobo najmanj 10 let in na tej podlagi pripravi letne plane upravljanja;

Uveljavi sodobne načine sodelovanja civilne družbe in prebivalcev v narodnem parku pri upravljanju narodnega parka;

Zagotovi učinkovit nadzor nad izvajanjem zakona in načrta upravljanja ter natančno opredeli načine medsebojnega usklajevanja in odgovornost posameznih upravnih organov in inšpekcijskih služb po tem zakonu (okolje, prostor, kmetijstvo in gozdarstvo, lov, ribolov, vode, promet, obramba, zdravje, turizem in gostinstvo, itd.)

Zagotovi ustrezna finančna sredstva za izvajanje nalog varstva in razvoja, vključno za nadomestila, odškodnine, spodbude, sofinanciranje, odkup, zakup, najem in drugo.

Zagotovi izvajanje nalog, ki jih nalagajo druge mednarodne razglasitve – Biosferno območje – UNESCO MAB, Evropska diploma, in projekt PAN Parks.

Vsa naša in prizadevanja drugih NOV ter posameznikov, da bi na demokratičen ter civiliziran način dosegli dogovor so bila brez uspeha. Pred sprejemom novega zakona je bila sicer pod okriljem MOP ustanovljena delavna komisija, v kateri je imela je koalicija NOV za ohranitev TNP le enega predstavnika ( ZA FARSO ) in ta je skoraj vedno preglasovan, ko je posredoval tehtne pripombe. Pripravljavci zakona tega so pripeljali zakon v smer, ko TNP po mednarodnih kriterijih ne moremo več reči narodni park, ampak kvečjemu » krajinski Triglavski park «. Te naše bojazni potrjujejo že sedaj apetiti raznih ministrstev po tem prostoru.  Ministrstvo za obrambo je na Pokljuki gradilo asfaltirano tekaško stezo, ki ne bi verjetno služila le športnikom temveč tudi NATO enotam, ministrstvo za šolstvo in šport, bi posodobilo skakalnice v Planici, kar je vse lepo in prav, če si ne bi zamislili poleg še nordijskega centra, ki bi segal do Tamarja, saj je predvidena še izgradnja asfaltirane ceste do Tamarja. Ministrstvo za infrastukturo…..ne stori nič pri povečanju panoramskih preletov, po vsem TNP, ….

Poleg tega že potekajo razprodaje objektov v parku tujcem, čeprav bi jih lahko z predkupno pravico kupila država, po drugi strani pa vrnjeni denacionalizirani objekti propadajo in onemogočajo razvoj turizma v robnem območju.

Razni liderji si privoščijo helikopterske izlete na Kredarico in drugod po visokogorju, saj sedanji zakon dopušča nekaterim izbranim organizacijam in posameznikom, da sprevračajo predpise. Ravno tako helikopterje uporabljajo za oskrbo koč, ko bi lahko pri oskrbovanju s konji nekaj zaslužili domačini – pa še turistična atrakcija bi bila, ….

Zaradi vseh teh dejstev v AAG razmišljamo o pobudi, da bi se Slovenci na referendumu, odločili ali Slovenija potrebuje svoj edini narodni park ali ne.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko

Bernard

Postanite tudi vi

član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo: http://alpeadriagreen.wo

rdpress.com/pristopna-izjava/SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

NAMENITE NAM LAHKO TUDI DEL DOHODNINE, KI JO SEDAJ PLAČUJETE DRŽAVI, AAG. Z NJO NAMERAVAMO KUPITI ANALIZATOR VODE, VAŠI POTOMCI IN NARAVA VAM BODO HVALEŽNI! https://alpeadriagreen.wordpress.com/2011/12/23/namenite-del-dohodnine-aag-vai-potomci-in-narava-vam-bodo-hvalezni/

Izpoljen obrazec DURS-a – ZAHTEVA za namenitev dela dohodnine za donacije, vam lahko pošljemo tudi po e-pošti, če nam to sporočite na alpeadriagreen@gmail.com ali pa ga skopirate iz: https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

EU–NOVA PREGLEDNICA REZULTATOV GLEDE RAVNANJA Z ODPADKI


IP-12-888_SL(1)_page1_image2

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 7. avgusta 2012

Okolje: nova preglednica rezultatov glede ravnanja z odpadki

Novo poročilo o tem, kako države članice ravnajo s svojimi komunalnimi odpadki, kaže osupljive razlike po EU. Poročilo razvršča 27 držav članic po 18 merilih, pri čemer se uporabljajo zelene, oranžne in rdeče zastavice na področjih, kot so skupna količina recikliranih odpadkov, določanje cen za odstranjevanje odpadkov in kršitve evropske zakonodaje. Nastala preglednica rezultatov je del še potekajoče študije, ki bo državam članicam pomagala izboljšati njihovo uspešnost pri ravnanju z odpadki. Na vrhu preglednice so Avstrija, Belgija, Danska, Nemčija, Nizozemska in Švedska, od katerih nobena nima več kot 2 rdeči zastavici. Vendar se vzorec obrne na drugi strani lestvice, kjer so zelene zastavice redke.

Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je povedal: „Slika, ki jo kaže ta preglednica, potrjuje moje veliko zaskrbljenost. Mnoge države članice še vedno odlagajo velike količine komunalnih odpadkov na odlagališča – kar je najslabša možnost pri ravnanju z odpadki – čeprav obstajajo boljše možnosti in so na voljo strukturna sredstva za financiranje boljših možnosti. Dragoceni viri se zakopavajo, potencialne gospodarske koristi se izgubljajo, delovna mesta v sektorju ravnanja z odpadki se ne ustvarjajo, zdravje ljudi in okolje pa trpita. To je težko zagovarjati v naših sedanjih gospodarskih razmerah.“

Države članice z največjimi vrzelmi v izvajanju so Bolgarija, Ciper, Češka republika, Estonija, Grčija, Italija, Litva, Latvija, Malta, Poljska, Romunija in Slovaška. Med pomanjkljivostmi so slabe ali neobstoječe politike preprečevanja nastajanja odpadkov, pomanjkanje spodbud za preusmeritev odpadkov stran od odlagališč in nezadostne infrastrukture za odpadke. Močno opiranje na odlagališča odpadkov pomeni, da so boljše možnosti ravnanja z odpadki, kot sta ponovna uporaba in recikliranje, stalno premalo izkoriščene. Obeti so temu ustrezno slabi.

Vendar imajo po drugi strani Avstrija, Belgija, Danska, Nemčija, Nizozemska in Švedska obsežne sisteme zbiranja odpadkov in odlagajo na odlagališča manj kot 5 % svojih odpadkov. Imajo dobro razvite sisteme recikliranja in zadostno zmogljivost obdelave ter učinkovito obdelujejo biološko razgradljive odpadke. V svojih politikah ravnanja z odpadki praviloma učinkovito združujejo pravne, upravne in gospodarske instrumente.

Več držav članic je hitro napredovalo iz položaja, ko so odlagale odpadke le na odlagališča odpadkov, in so slednje do danes skoraj povsem odpravile. Vendar se tudi najuspešnejše spopadajo s številnimi izzivi, kot so krepitev preprečevanja nastajanja odpadkov in reševanje problema presežnih zmogljivosti v sektorju sežiganja, kar bi lahko omejevalo recikliranje in zahtevalo uvoz odpadkov za obratovanje sežigalnic.

Nadaljnji ukrepi

Komisija na podlagi tega poročila pripravlja načrte za deset najmanj uspešnih držav članic. Posvetovanja o teh načrtih bodo potekala na dvostranskih seminarjih z nacionalnimi organi to jesen, začela pa se bodo v Pragi 19. septembra. Ti načrti bodo pomagali razširiti najboljše prakse in bodo vsebovali individualno prikrojena priporočila o tem, kako izboljšati ravnanje z odpadki z uporabo gospodarskih, pravnih in upravnih instrumentov ter strukturnih skladov EU.

Komisija namerava uporabljati strukturne sklade EU z večjim poudarkom na ciljih politike EU glede ravnanja z odpadki. Predlagani večletni finančni okvir za obdobje 2014 – 2020 bo zagotovil, da se bodo sredstva EU vložila v projekte ravnanja z odpadki le, če bodo prej izpolnjeni nekateri pogoji, vključno z razvojem načrtov za ravnanje z odpadki v skladu z okvirno direktivo o odpadkih in v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, pri čemer se bo dajala prednost preprečevanju nastajanja odpadkov, ponovni uporabi in recikliranju prek sežiga s pridobivanjem energije, zadnji izhod pa bo odlaganje na odlagališča ali sežig brez pridobivanja energije.

Ozadje

Nedavna študija, pripravljena za Komisijo, ocenjuje, da bi popolno izvajanje zakonodaje EU o odpadkih prihranilo 72 milijard EUR na leto, povečalo letni promet sektorja EU za ravnanje z odpadki in recikliranje za 42 milijard EUR ter do leta 2020 ustvarilo več kot 400 000 delovnih mest

IP-12-888_SL(1)_page1_image1

PREGLEDNICA PO DRŽAVAH:

http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/12/888&format=HTML&aged=0&language=SL&guiLanguage=en

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo: https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

NAMENITE NAM LAHKO TUDI DEL DOHODNINE, KI JO SEDAJ PLAČUJETE DRŽAVI, AAG. Z NJO NAMERAVAMO KUPITI ANALIZATOR VODE, VAŠI POTOMCI IN NARAVA VAM BODO HVALEŽNI! https://alpeadriagreen.wordpress.com/2011/12/23/namenite-del-dohodnine-aag-vai-potomci-in-narava-vam-bodo-hvalezni/

Izpoljen obrazec DURS-a – ZAHTEVA za namenitev dela dohodnine za donacije, vam lahko pošljemo tudi po e-pošti, če nam to sporočite na alpeadriagreen@gmail.com