Prijava AAG, kot stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za primer SIA Anhovo



Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave
Prešernova 26, 4270 Jesenice, GMS: 051 311 450/ Tel: +386 4583 6640

Jesenice, dne: 27.07.2012

IZJAVA ZA JAVNOST

Alpe Adria Green je oddal 26.07.2012 vlogo na Agencijo Republike Slovenije za Okolje v kateri se prijavlja, kot stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja v primeru Solkanske Industrije Apna, d.o.o.

Solkan je predvsem na gornjem in spodnjem delu prekomerno obremenjen z negativnimi imisijskimi vplivi na okolje. K temu prispeva promet in industrijske dejavnosti, ki zaradi svojega značaja ne spadajo v ali na rob naselja. Na gornjem koncu so to predvsem obrati SIA na Skalniški cesti, kamnolom, ki predstavlja sestavni del proizvodnega procesa SIA in Betonarna, na spodnjem koncu pa hidrarna SIA in livarna LIGO, katero delovanje je bilo že v preteklosti, zaradi prekoračitev zaradi večkrat preseženih koncentracij vseh prašnih delcev, vprašljivo.
1. V Solkanu se, že desetletja borijo za izboljšanje svojega bivalnega okolja, ki pa se kljub nekaterim pozitivnim premikom še vedno poslabšuje zaradi večanja prometa in večanja proizvodnje v naštetih industrijskih obratih. Priča smo kumulatiivnemu vplivu zaradi SIA. Solkan izgublja prebivalce, posebno mladino, zaradi škodljivih vplivov industrije, tudi apna, torej SIA
2. V Solkanu so prav zaradi nevzdržnega stanja in konfliktov med kamnolomom in apnarno na gornjem koncu Solkana (razdalja med robom industrijskega kompleksa in naseljem je manj kot 300 m) na Mestni občini Nova Gorica in pri lastniku teh obratov Salonitu Anhovo dosegla, da je Mestni svet MONG 12. julija 2007 sprejel sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za Kamnolom SIA v Solkanu, Salonit pa je naročil potrebno dokumentacijo. Z OPPN naj bi se vsi objekti (tudi hidrarna, ki je sedaj na južnem koncu naselja) v sodelovanju z občani umestili v prostor tako, da bi bili negativni vplivi (tudi vizualni) čim manjši in za tam živeče prebivalce še sprejemljivi. Za boljše obveščanje in sprotno iskanje odgovorov na probleme umeščanja v prostor je bila s strani MONG imenovana posebna strokovna skupina, v kateri je imela svoje predstavnike tudi KS Solkan. V AAG nam ni znano, zakaj še po petih letih OPPN ni pripravljen in sprejet. Zadnji kontakt je ta skupina s predstavniki investitorja imela oktobra leta 2011, ko ji je bil predstavljen delovni osnutek OPPN, h kateremu smo podali preko svojih članov nekaj bistvenih pripomb:
– Na lokacijo in višino peči, ki bi po našem prepričanju morala biti postavljena globlje v kamnolom in vsaj deloma vkopana, da ne bi štrlela kot nesprejemljiv tujek nad Solkanom in predstavljala stalno grožnjo za hrup in prah ( ki med drugimi negativnimi posledicami na zdravje prebivalcev in okolje uničuje tudi lak na avtomobilih in onemogoča tamkaj živečim prebivalcem pridelavo nekaterih povrtnin na tem območju),
– nismo se strinjali z izborom goriva (biomasa), predvsem zaradi tega, ker je bilo predvidena tudi predelava in priprava biomase, ( pri pripravi se ustvarja prah in smrad, ki vpliva na zdravje in počutje prebivalcev) locirana na robu platoja nad naseljem,
– od vsega začetka je bilo dogovorjeno, da se na robu platoja proti naselju zgradi višja zemeljska bariera, katera bi preprečevala hrup, raznos prahu ter zmanjšal smrad. Ta ukrep bi bistveno vplival zdravje in počutje tamkaj živečih prebivalcev vendar pa tega dogovora ta osnutek OPPN ne vsebuje.
Naši člani so, kot tamkaj živeči prebivalci, podali veliko pripomb na strokovna gradiva v tej zadevi, vendar jih vložnik odnosno predlagatelj za izdajo OVD, pri pripravi le tega ni upošteval.

Ob tem poudarjamo, da bi izdaja okoljevarstveno dovoljenje imela zaradi imisijskih obremenitev in drugih vplivov negativne posledice tako na okolje kot na zdravje tamkaj živečih prebivalcev in bi tudi poslabšalo bivalno okolje v Solkanu, saj ta obrat tudi lokacijsko ni pravilno umeščen v prostor.
Glede na povedano menimo, da je naša zahteva, ki smo jo oddali na ARSO, po aktivnem sodelovanju AAG, kot stranskega udeleženca v postopku izdaje OVD utemeljena.

Predsednik Alpe Adria Green:
Vojko Bernard

[clip_image002%255B4%255D%255B3%255D.jpg]

[clip_image002%255B6%255D%255B3%255D.jpg]

[clip_image001%255B23%255D%255B3%255D.jpg]

[clip_image001%255B7%255D%255B3%255D.jpg]

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo: https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!
NAMENITE NAM LAHKO TUDI DEL DOHODNINE, KI JO SEDAJ PLAČUJETE DRŽAVI, AAG. Z NJO NAMERAVAMO KUPITI ANALIZATOR VODE, VAŠI POTOMCI IN NARAVA VAM BODO HVALEŽNI! https://alpeadriagreen.wordpress.com/2011/12/23/namenite-del-dohodnine-aag-vai-potomci-in-narava-vam-bodo-hvalezni/
Izpoljen obrazec DURS-a – ZAHTEVA za namenitev dela dohodnine za donacije, vam lahko pošljemo tudi po e-pošti, če nam to sporočite na alpeadriagreen@gmail.com

Solkanci zahtevajo čisto tovarno

Slovenija – sreda, 01.08.2012Tekst: Jani Alič

SOLKAN – Solkanska industrija apna (SIA) že desetletja onesnažuje območje Solkana pri Novi Gorici. Bel prah po avtomobilih, okenskih policah ali na vrtovih je bil skoraj vsakdanji pojav.

Salonitova tovarna za izdelavo apna bo stala v kamnolomu nad Solkanom. (Foto: Jani Alič)

V zadnjem času so se razmere sicer nekoliko izboljšale, vendar Solkanci zahtevajo trajne rešitve. Glavna onesnaževalca sta hidrarna v središču kraja in kamnolom na cesti proti Sveti gori. Dodatno onesnaževanje v Solkan prihaja tudi iz tamkajšnje livarne in še posebej ob neugodnih vetrovih iz furlanske nižine. Podjetje Solkanska industrija apna je pred tremi leti moralo po odločbi inšpekcije zapreti štiri od petih peči v kamnolomu, proizvodnjo apna pa zmanjšati na petino oziroma največ na 50 ton na dan. Pred tem je Agencija za okolje (ARSO) podjetju tudi zavrnila zahtevo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, ki bi omogočalo obratovanje peči za proizvodnjo in hidriranje apna. Izpusti prahu iz peči v kamnolomu so namreč presegali dovoljene zakonske meje. Pri anhovskem Salonitu, ki je lastnik Solkanske industrije apna, tako že zadnjih šest let pripravljajo vso potrebno dokumentacijo za sanacijo in novogradnje na območju kamnoloma nad Solkanom. Tehnološko posodobitev nameravajo izvesti v dveh etapah, in sicer bodo najprej obnovili naprave v kamnolomu, nato pa tam zgradili še novo tovarno apna in apnenih izdelkov. Na Salonit smo poslali vprašanja o konkretnih načrtih, vendar odgovorov niso poslali.

V postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja pa se je vključila tudi mednarodna organizacija za zaščito in okolje Alpe Adria Green. Kot poudarja njen predsednik Vojko Bernard, naj bi zaradi škodljivih vplivov, med katerimi je tudi industrija apna, v Solkanu izgubljali prebivalce, predvsem mladino. Prah naj bi Solkancem tudi onemogočal pridelavo vrtnin in povzročal vrsto drugih težav. “Nismo proti proizvodnji v kamnolomu, zahtevamo le, da Solkanska industrija apna uporablja napredno in čisto tehnologijo. Najbližje hiše so od kamnoloma oddaljene le dobrih 300 metrov,” je pripombe okoličanov strnil tudi predsednik krajevne skupnosti Solkan Jožko Leban. “Najprej je treba sprejeti občinski podrobni prostorski načrt za solkanski kamnolom, šele nato pa lahko zaprosijo za okoljevarstveno soglasje. Salonitovi mlini meljejo zelo počasi,” dodaja Niko Jurca, načelnik za okolje, prostor in javno infrastrukturo na novogoriški mestni občini.

Peticije in protesti krajanov

Pred leti so se v Solkanu vrstile peticije in protesti krajanov zaradi zadušljivega prahu, ki je bruhal iz tovarne sredi kraja, in zaradi nenehnega ropota ter tresljajev ob miniranju v bližnjem kamnolomu, od koder vozijo surovino. Na leto je Solkanska industrija apna porabila vsaj sto tisoč ton surovine za izdelavo 65.000 ton živega apna in 20.000 ton hidrata. Razmere so se v 135 letih obratovanja precej izboljšale.

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.