Neprijetna ( farmacevtska ) resnica


Gozd je nekdaj kmetu veliko pomenil za zdravo in trdno kmetijo, zato so pogosto govorili, da nas les spremlja od zibke do groba. Sedaj nas na tej krajši ali daljši življenski poti spremljajo pa zdravila in strupi, namesto lesa pa plastika, ki navadno konča v gozdu, ker ga očitno nihče več prav ne ceni.

Sedaj ljudje v mestu in na vasi najbolj cenimo svoje zdravje, kar dokazujejo raziskave javnega mnenja. Kdo bi si mislil, da mnogi na skrivaj pa najbolj cenijo bolezni od zibke do groba, ker je to za njih prava zlata jama celo v kriznih časih tovarn in zdravstva ter še vsega drugega. Vsak večer nas na ekranih opozarjajo, kakšni zvarki so nujni za naše zdravje, na koncu pa še hitro pristavijo, da se moramo posvetovati s svojim zdravnikom ali farmacevtom. Nekateri ljudje to opozorilo verjetno razumejo tako, da je posvet nujen, če se še počutijo zdravi.

Ljudstvo je namreč že dojelo, da je znanost tako napredovala, da med živimi ni več zdravega človeka, kar ima seveda tudi slabe stranske učinke. Marsikomu so s tem uničili veselje do norčij, saj se marsikdo zato kar naprej otipava, kje ga že vse boli, drugi se nalivajo z zeliščnimi čaji, večina jih pa golta tablete in upa, da ne bodo preveč trpeli, čeprav že zelo dolgo in počasi prihaja njihov čas. Večina vseh takih namišljenih bolnikov v starih časih ni niti pomislila, da so bolni in kaj jih čaka, zato so plesali in ukali po veselicah, se pretepali za dekleta in si veselo požvižgavali tudi ob najtežjem kmečkem delu. Sedaj pa ljudje sumijo v številne hinavske bolezni, ker še ne čutijo bolečin, zato vsi mrki čemijo vsak v svojem kotu ali posedajo po čakalnicah, da ne bi bilo prepozno.

Ob tem pa veseljačijo in si manejo roke tisti, ki varijo in prodajajo za drag denar zdravila in strupe, ki jih ljudstvo vsak dan nujno potrebuje za svoje zdravje ter za pomor vse drobne golazni, ki nam odžira hrano že na polju in nam greni življenje ter dela škodo na vsej dolgi poti od njive do mize. Ti strupi se tako zalezejo tudi v našo hrano. Vsak za mizo zaužit strup pa zahteva protistrup v zdravilih za naše preživetje. Tako smo se vsak po svoje znašli v igralnici za zdravje in za življenje, kjer se za velik denar vedno hitreje vrti ruleta z zdravili, strupi ter s protistrupi.

Pri teh igrah na srečo se ve, da so visoki dobitki redki, plačujejo jih pa številni resnični bolniki, ki so igralci na srečo, masten dobiček poberejo pa lastniki takih igralnic z zdravili in strupi, ki so za povrh še največkrat nagrajeni kot menedžerji leta. Če me spomin ne vara, še nikoli ni bil menedžer leta gozdar ali kdo iz tovarne zibk, pohištva ali krst ter druge predelave lesa. Zato nas les več ne spremlja skozi celo življenje, pač pa predvsem strupi. In to od prve žlice do groba.

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.