DO KDAJ BODO V PLANINSKI VASI ČAKALI ODGOVOR NA PISMO, KI SO GA NA IRSOP POSLALI ŽE 16.03.2012!


Včeraj, 06.07.2012, je CI Planinska Vas na Ministerstvo za kmestijstvo, gozdarstvo in okolje, Inšpektoratu RS za okolje in prostor, Varuhu za človekove pravice RS, ter Svetu za varstvo okolja RS z vprašanjem:

Ali krajani Planinske vasi res nismo vredni niti toliko, da nam IRSOP poda odgovor na dopis, poslan 16.3.2012?

Pred nesprejemljivim objektom – asfaltno bazo v njihovem okolju, ki zastruplja njih in njihovo okolje se vsi vpleteni zatiskajo oči in jih puščajo v dobesedbi osami, kot da niso del Slovenije.

V tej  vasi, poudarjajo v pismu, se lahko počne vse, ampak ne vsi, samo lobisti, kapitalisti, onesnaževalci, inšpekcijska merila pa so dvojna. Kako dolgo še?

clip_image002

CIVO

Mihaela Kotnik

Planinska vas 39

3225 Planina pri Sevnici

Planinska vas, 16.3.2012

Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor

Glavna inšpektorica Aleksandra Velkovrh

Dunajska 47

1000 Ljubljana

Zadeva : Asfaltna baza v Planinski vasi in Odločba Ustavnega sodišča z dne 16.2.2012

 

Spoštovani!

 

 

16.2.2012 je bila izdana Odločba Ustavnega sodišča (priloga), ki je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti odločilo:

Člen 47 Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 78/03 in 72/10), kolikor v določbah pod naslovom “Konkretne določbe” na območju naselja Planinska vas (PI2) načrtuje legalizacijo asfaltne baze, se razveljavi.

Občini Šentjur je Ustavno sodišče že v tretje razveljavilo Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih, ki se nanaša na območje naselja Planinska vas, kjer asfaltna baza že obratuje mnogo let nelegalno, saj le ta nima gradbenega dovoljenja in tudi prostorski akt takšnega objekta na tem zemljišču ne dopušča.

IRSOP območna enota Celje je v preteklem obdobju izdala že kar nekaj odločb, ki so se nanašale na prenehanje obratovanja asfaltne baze, izklop elektrike, itd. in nobena od teh odločb ni bila realizirana. Prepričani smo, da tokrat ne manjka argumentov za ustrezno ukrepanje.

Krajani Planinske vasi si želimo, da se primer Asfaltna baza v Planinski vasi obravnava enakovredno primerom, katerim ste inšpekcijske službe že stopile na prste.

Oktobra 2011, ko je IRSOP porušil gostinski objekt Bistro Lev na počivališču Lipce, in glavna inšpektorica ga. Aleksandra Velkovrh je za medije dejala: ,, če prostorski plan tega objekta ne predvideva, ta objekt tam ne more biti..,,. In v enakem položaju je danes tudi objekt asfaltna baza v Planinski vasi.

Vljudno vas prosimo, da nam odgovorite v roku 15 dni (16. členom Uredbe o upravnem poslovanju), kakšno je vaše stališče do primera Asfaltna baza Planinska vas in kakšni bodo vaši ukrepi v prihodnje.

Lepo pozdravljeni,

CIVO

Mihaela Kotnik l.r.

V vednost:

– Varuhinja človekovih pravic

– Sveta za varstvo okolja Republike Slovenije,

g. Franc Lobnik

 

-I-130/11-15
16. 2. 2012

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Vlade Republike Slovenije, na seji 16. februarja 2012

odločilo:

Člen 47 Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 78/03 in 72/10), kolikor v določbah pod naslovom “Konkretne določbe” na območju naselja Planinska vas (PI2) načrtuje legalizacijo asfaltne baze, se razveljavi.

OBRAZLOŽITEV

A.

1. Predlagateljica vlaga zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti 47. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Šentjur (v nadaljevanju Odlok), kolikor v določbah pod naslovom “Konkretne določbe” na območju naselja Planinska vas (PI2) načrtuje legalizacijo asfaltne baze. Odlok naj bi bil v izpodbijanem delu v neskladju z 18. ter 57. do 61. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 108/09 – v nadaljevanju ZPNačrt) oziroma s tretjim odstavkom 153. člena Ustave. Občina Šentjur (v nadaljevanju Občina) izpodbijanega predpisa po navedbah predlagateljice ni sprejela v predpisanem postopku za pripravo in sprejem prostorskih aktov. Predlagateljica še posebej poudarja, da Občina ni izvedla javne razgrnitve in javne obravnave osnutka prostorskega akta in tako v postopku ni omogočila sodelovanja zainteresirane javnosti. Predlagateljica predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijani del Odloka odpravi.
2. Občina odgovarja, da je z izpodbijanim prostorskim aktom odpravila protiustavnost 47. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 78/03 – v nadaljevanju Odlok/03), ki jo je Ustavno sodišče ugotovilo z odločbo št. U-I-185/03 z dne 26. 5. 2005 (Uradni list RS, št. 57/05, in OdlUS XIV, 31).

B.

3. Po četrti alineji prvega odstavka 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) odloča Ustavno sodišče o skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z Ustavo in zakoni. Pri tem odloča na podlagi tretjega odstavka navedenega člena ZUstS tudi o ustavnosti in zakonitosti postopkov, po katerih so bili ti akti sprejeti. Ustavno sodišče je glede na navedbe predlagateljice presojalo, ali je Občina izpodbijani del Odloka, ki ureja legalizacijo asfaltne baze v Planinski vasi, sprejela v skladu z ZPNačrt.
4. Ustavno sodišče je o urbanističnem načrtovanju asfaltne baze v Planinski vasi odločalo že dvakrat. Z odločbo št. U-I-378/98 z dne 21. 10. 1999 (Uradni list RS, št. 92/99, in OdlUS VIII, 223) je razveljavilo takrat izpodbijane prostorske ureditvene pogoje zaradi neskladja z 2., 5., 22., 25. in 43. členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS – stari, št. 26/90, in Uradni list RS, št. 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97 – v nadaljevanju ZUN). Ocenilo je, da je bila z njimi gradnja asfaltne baze načrtovana na zemljiščih, ki so bila v takrat veljavnih občinskih prostorskih planskih aktih opredeljena kot kmetijska zemljišča, ter da so kvalitetne in poglobljene strokovne podlage za pripravo prostorskih ureditev prvi pogoj, da se opravi najboljši izbor načrtovane rešitve. Ocenilo je tudi, da bi bilo treba gradnjo industrijskega objekta načrtovati s prostorskimi izvedbenimi načrti in ne zgolj s prostorskimi ureditvenimi pogoji. Občina je nato v svojih prostorskih planskih aktih spremenila namensko rabo zemljišč in na njihovi podlagi z Odlokom/03 načrtovala asfaltno bazo. Ker je Občina sprejela Odlok/03 kljub negativnemu mnenju pristojnega nosilca urejanja prostora o sprejemljivosti sporne ureditve z vidika varstva narave, ga je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-185/03 v delu, kolikor je načrtoval legalizacijo asfaltne baze, razveljavilo zaradi neskladja s 33. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. – v nadaljevanju ZUreP-1) in šestim odstavkom 97. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo – ZON).
5. Izpodbijani del Odloka je Občinski svet Občine sprejel po pridobitvi pozitivnega mnenja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. To je storil v času veljavnosti ZPNačrt, ko občinski prostorski ureditveni pogoji kot prostorski akt, ki ga je urejal ZUN, še vedno veljajo ter se lahko spreminjajo in dopolnjujejo. Zakonodajalec je že v prehodnih določbah ZUreP-1, ki je razveljavil ZUN, predpisal, da prostorski ureditveni pogoji iz 25. člena ZUN prenehajo veljati z dnem uveljavitve prostorskega reda občine, najkasneje pa tri leta po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije (prvi odstavek 173. člena ZUreP-1). Do uveljavitve ZPNačrt, ki je razveljavil ZUreP-1 v delu, ki se nanaša na prostorsko načrtovanje, Občina prostorskega reda ni sprejela. ZPNačrt je ponovno podaljšal veljavnost prostorskih aktov, sprejetih po prejšnjih predpisih s področja prostorskega načrtovanja. V četrtem odstavku 96. člena ZPNačrt je za prostorske ureditvene pogoje iz 25. člena ZUN določeno, da prenehajo veljati z dnem uveljavitve občinskega prostorskega načrta, do takrat pa se lahko spreminjajo in dopolnjujejo. Občina občinskega prostorskega načrta še ni sprejela, zato njeni prostorski ureditveni pogoji še veljajo.
6. V nadaljevanju je Ustavno sodišče presojalo, ali je Občina spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev pripravila in sprejela po predpisanem postopku. Na podlagi 18. člena ZPNačrt se spremembe in dopolnitve prostorskega akta pripravljajo in sprejemajo po postopku, ki je predpisan za njegovo pripravo in sprejem, razen če ZPNačrt določa drugače. Glede prostorskih ureditvenih pogojev je v četrtem odstavku 96. člena ZPNačrt določeno, da se lahko spreminjajo in dopolnjujejo po določbah ZPNačrt, ki urejajo pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (57. do 61. člen ZPNačrt). Te določbe ZPNačrt urejajo različne faze v postopku priprave prostorskega akta, v katerih je treba uskladiti interese različnih subjektov v prostoru, razvojne potrebe z varstvenimi zahtevami, javno korist z zasebnimi interesi oziroma oblikovati pravne režime za varovanje in rabo prostora.
7. Občinski svet Občine je izpodbijani del Odloka sprejel po običajnem postopku sprejemanja predpisov na občinskem svetu in ne po postopku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta, kot je določen v 57. do 61. členu ZPNačrt. Zmotno je stališče Občine, da je zaradi spoštovanja odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-185/03 morala pred sprejetjem prostorskega akta pridobiti zgolj pozitivno mnenje pristojnega nosilca urejanja prostora za področje varstva narave. Ustavno sodišče je s citirano odločbo 47. člen Odloka/03, kolikor je načrtoval legalizacijo asfaltne baze, razveljavilo. Občina bi morala pred sprejetjem izpodbijanega dela Odloka, ki načrtuje prostorsko ureditev na novo, izpeljati celoten postopek priprave prostorskega akta, kot ga določa ZPNačrt. Ker Občina tega ni storila, je izpodbijani del Odloka v neskladju s četrtim odstavkom 96. člena ZPNačrt. Člen 47 Odloka, kolikor v določbah pod naslovom “Konkretne določbe” na območju naselja Planinska vas (PI2) načrtuje legalizacijo asfaltne baze, je zato v neskladju s tretjim odstavkom 153. člena Ustave, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo in zakoni.
8. Na podlagi prvega odstavka 45. člena ZUstS Ustavno sodišče protiustavne ali nezakonite podzakonske akte ali splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, odpravi ali razveljavi. Navedene akte odpravi, kadar ugotovi, da je treba odpraviti škodljive posledice, ki so nastale zaradi protiustavnosti ali nezakonitosti (drugi odstavek 45. člena ZUstS). Predlagateljica sicer predlaga odpravo izpodbijanega dela Odloka, vendar ne utemeljuje škodljivih posledic, ki bi jih bilo treba odpraviti. Ustavno sodišče je zato Odlok v izpodbijanem delu razveljavilo. Pri tem je upoštevalo tudi, da je že s sklepom št. U-I-130/11 z dne 6. 7. 2011 zadržalo izvajanje izpodbijanega dela Odloka, zaradi česar škodljive posledice niti niso mogle nastati.

C.

9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.
dr. Ernest Petrič
Predsednik

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo: https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/ SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.