PISMO ŽUPANU PIRANA , OBČINSKIM SVETNIKOM,… v zvezi s posegom v prostor v središču Portoroža


ŽUPANU OBČINE PIRAN,

– občinskim svetnicam in svetnikom,

– direktorju občinske uprave,

– univ.dipl.inženirjem arhitekture, ekonomistom in pravnikom, ki delajo v občinskih strokovnih službah.

Spoštovani,

Mi, občani Občine Piran,

na podlagi svojih ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOŠČIN:

– iz 9.člena ustave (»V Sloveniji je zagotovljena lokalna samouprava),

– 14. člena (enakost pred zakonom),

– 22. člena (Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred…organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih)

– 39. člena (svoboda izražanja… Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero

ima v zakonu utemeljen pravni interes..

– 42. člena (pravica do zbiranja in združevanja)

– 44.člena (sodelovanje pri upravljanju javnih zadev) in

– 45. člena (pravica do peticije) –

kakor tudi na podlagi 3.odstavka 11.člena zakona o lokalni samoupravi (Občani v samoupravnih lokalnih skupnostih odločajo o zadevah lokalne samouprave tudi neposredno- na svojih zborih z referendumom in preko ljudske iniciative)

ter odgovarjajočih določil statuta Občine Piran,

smo se združili, da zavarujemo svoje osebne in javne interese ter pravice

v zvezi s posegom v prostor v središču Portoroža, ki so ga Primorske novice z dne 31.maja 2012

naslovile »gradbeni projekt – poslovni center z garažno hišo Kaštel

Smo občani Občine Piran, nekateri krajani Portoroža, nekateri od nas neposredni sosedje tega prostora. Kot taki imamo neposredni interes, da se striktno spoštujejo vse, čisto vse, pravne norme, ki urejajo to materijo.

Opozarjamo na nespoštovanje teh norm že pri sklicu javne obravnave, ki je bila 29.5.2012 v pre/majhni dvorani Krajevne skupnosti Portorož.

Sumimo, da je bila sklicana zgolj »pro forma« in samo za določeno število ljudi, ker večina nas ni dobila nobenega obvestila zanjo. Nekaj udeležencev je bilo takih, ki niso imeli nobenih pripomb »ad

rem«, to je k OPPN, marveč so onemogočali mirno in stvarno razpravo, s tem, da so nasilno vpadali v

besedo govornikom. Nekaj pa je bilo tudi napadov »ad hominem«, to je napadov na čast in dobro ime posameznih udeležencev. Jasno je, da se v takem vzdušju ne more resno razpravljati.

Vodja zbora, gospod Stanko Ivančič, predsednik sveta KS Portorož, kljub svojemu trudu ni mogel

zagotoviti reda.

—————————–

V tem primeru gre za enega najdragocenejših prostorov in s tem zemljiških parcel v celotni Republiki

Sloveniji. Areal :

Hotel Palace Kempinsky – Avditorij – Splošna plovba – MORJE

se po vrednosti in pomembnosti enači z obalo Blejskega jezera, vključno z Blejskim otokom. Ali ju celo prekaša. Zato se vanj lahko poseže »le s tresočo roko« in ob možnosti cele nacije, da sodeluje pri posegu v tako dragocen prostor.

Sklicujemo se na mednarodne obveznosti Slovenije na podlagi ratificiranih mednarodnih pogodb.

Med drugim na Protokol o celovitem upravljanju obalnih območij v Sredozemlju- Jadransko-jonska

pobuda (Zakon o ratifikaciji v Ur.l. MP št. 16/2009), dalje : Jugoslovansko-italijanski sporazum o sodelovanju pri varstvu voda Jadranskega morja in obalnih območij…(Ur.l.SFRJ MP št.2/1977) .

Evropski komisar za okolje in prostor, Slovenec, dr. Janez Potočnik, je v zvezi z obema pravnima aktoma večkrat poudaril, da so »obale najdragocenejši deli Zemlje, s katerimi je potrebno posebno skrbno ravnati«.

Zato kot prvo

zahtevamo,

da se podalj ša r ok za pri pombe i n pr edl oge do j es eni – najmanj do 21.12.2012,

da bo prizadeta in zainteresirana javnost lahko proučila vse, kar je pri tako pomembni in tehtni odločitvi nujno.

Kot drugo zahtevamo, da se da na razpolago v prostorih Krajevne skupnosti Portorož :

1. prometno študijo ali več noveliranih prometnih študij – zlasti tudi glede na celostno prostorsko

»strategijo« celotnega Portoroža in sosednjih arealov (Lucija, Strunjan, Fiesa, Piran)

2. izdelano maketo, ki mora obsegati stike s hotelom Kempinski Palace in Splošno plovbo.

3. podatke o boniteti investitorja. (Opozarjamo na 20 let staro gradbeno jamo v Kopru, na težave Ljubljane s stadionom v Stožicah. V obeh primerih se dela niso končala v rokih zaradi »pustolovske neresnosti« ali finančne nezmožnosti dokončati začeto delo.

To garancijo resnosti zahteva tudi zakon o prostorskem načrtovanju, na katerega se županov sklep o

javni razgrnitvi OPPN v uvodu sklicuje.

Šele ko bodo na razpolago zgoraj zahtevane tri stvari, bo možno reči, da je javna obravnava sploh možna.

Poučeni smo z mnogimi primeri neodgovornega ravnanja s prostorom, ki je največja in skoraj edina vrednost Občine Piran. Te primere štejemo za svojo sramoto. Zato ne bomo dovolili, da nas kdorkoli še žali in nas podcenjuje.

Junija 2012

(podpisi z navedbo izobrazbe, ev. akademskega naziva, delovnega mesta, naslov in l.r. podpis)

OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRT KAŠTEL (OPPN KAŠTEL)

pripombe k predstavljenemu gradivu

PRESOJA VPLIVOV NA OKOLJE

Kljub odločbi MOP št.35409-9/2012/13, z dne 16.03.2012, zahtevamo izdelavo celostne presoje vplivov na okolje na neposredno okolico predvsem z vidika:

· mehanske odpornosti in stabilnosti (predvidena gradnja bo na objektih in delih objektov v neposredni okolici nameravane gradnje povzročila deformacije in

poškodbe, ter škodo. Objekti v neposredni okolici so varovani s predpisi, ki urejajo

varstvo kulturne dediščine.)

· higienske in zdravstvene zaščite in okolice (predvidena gradnja bo bistveno povečala ne le emisije izpušnih plinov v okolico obstoječih objektov, temveč tudi na celotno območje turistišnega kraja zaradi spremembe prometnega režima)

· zaščite pred hrupom (predvidena gradnja bo bistveno povečala hrup ne le na območju stanovanjskih objektov, temveč tudi na celotno območje turistišnega kraja zaradi spremembe prometnega režima)

· varstva pred požarom

· učinkovite rabe energije, uporabe obnovljivih virov energije

· varstva tal (kaj se bo zgodilo z vsem materialom izkopa za namene dveh / treh

podzemnih etaž garažne hiše in ostalimi izkopi na območju OPPN?)

VARSTVO NARAVE

Predvidena zasnova OPPN zaradi spremembe prometnega režima predvideva odstranitev treh (3) stoletnih dreves, platan, devoreda ob Koprski cesti in njihovo nadomestitev ob Senčni poti. Platane zrastejo 20-30m visoko ali višje in imajo premer krošenj 15-25m. Koreninski sistem tako velikih dreves drevoreda je prepleten med seboj. Odstranitev platan drevoreda, ki je naravna vrednota lokalnega pomena, id.št. 4816 in vrtnoarhitekturna dediščina EŠD 28103 zaradi posega, ki bistveno vpliva na okolje in poslabšuje življenjske razmere za rastline, ki so bistveni sestavni del naravne vrednote, ob pa tudi bistveno poslabšuje bivanjske razmere ni umestno, saj obstaja druga prostorska in tehnična možnost za izvedbo posega. Premeščene platane v križišču K2, bodo s koreninskim sistemom poškodovale zidove ob Senčni poti.

RUŠITVE

OPPN predvideva odstranitve obstoječih objektov s pripadajočimi pomožnimi objekti na območju obstoječega avtobustega postajališča in nadomestitev le-teh v drugi fazi, brez ohranjanja vsebine. Na območju postajališča je predvidena tudi odstranitev obstoječega parka, brez nadomestitve. Lokacija postajališča, ki je umaknjeno s ceste Obala, je za vsakodnevni avtobusni promet, tako lokalnih, kot tudi turističnih avtobusov, nujna. Obstoječa lokacija je primerna, z razmislekom o pravilnem dimenzioniranju potreb postajališča oz. avtobusne postaje, saj jo kraj nujno potrebuje.

OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

Na območju, ki se ureja z OPPN so locirane štiri (4) evidentirane enote kuturne dediščine, na območje pa nadalje meji še pet (5) objektov evidentirane kulturne dediščine. Ti objekti niso le muzejski eksponati iz časa secesije, temveč imajo iz umetnostno zgodovinskega vidika

bistven evropski pomen. Umetnostni zgodovinar, dr. Prelovšek, je nekatere izmed njih

umestil tudi v prihajajočo publikacijo o slovenskih vilah od srede 19. stoletja do danes, ki bo izšla v Pragi. Že urbanistični posegi v času delovanja predhonjih arhitektov so z izgradnjo hotelskih kompleksov nekdanje mesto rož spremenili v kraj hotelskih velikanov in številne manjše hotele in stanovanjske stavbe iz prejšnjih obdobj porušili, ter tako identiteto mesta rož povsem spremenili. Nekdanji objekti so bili skrbno umeščeni v krajino, Portorož pa je bil ob Opatiji eden izmed najbolj priljubljenih turističnih destinacij. Preostale stavbe so bile že v

1

obdobju 60. in 70. let potisnejne, tudi dobesedno, v senco kompleksov namenjenih masovnemu turizmu.

Predvidena zasnova nadaljuje senčenje ohranjenih objektov. Stavbe in drevored ki jih OPPN zajema, oz. na območje urejanja mejijo so redki ostanki evidentirane kulturne dediščine tega kraja. Varstveni režim za enote registrirane kulturne dediščine in njihova

vplivna območja med splošnimi varstvenimi režimi navaja, da so na območjih registrirane

kulturne dediščine dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti, ni pa dovoljeno posegati v prostor ali izvajati dejavnosti na načine, ki bi prizadeli varovane vrednote območja ter prepoznavne značilnosti. Tudi v vplivnih območjih velja pravni režim varstva, ki mora ohranjati prostorsko integriteto, pričevalnost in dominantnost dediščine. Predvidena zasnova objekta prve faze OPPN Kaštel s svojo zasnovo, lokacijo ter predvsem volumnom drastično posega v preostalo, že tako ranjeno, identiteto kraja.

Zahtevamo, da se prikaže pogled z novega krožišča Koprska cesta – cesta Obala, ter da se omeji višina objekta tako, da ne bo presegala tiste točke, ki voznikom in pešcem ob hoji in vožnji skozi Portorož še vedno omogoča dojemanje vedute Portoroža z zelenim zaledjem,

kot jo dojemamo sedaj. Prikaz naj bo izdelan tudi z modelom, maketo, ki bo predstavila

dejansko predvideno stanje, upoštevajoč višinske razlike in večkapne strehe sosednjih

objektov.

VSEBINSKA ZASNOVA OBJEKTOV

OPPN predvideva gradnjo dveh objektov, ki vsebinsko nista definirana. Javna razgrnitev je podala nekatere vsebine, ki pa ne sodijo na obravnavano lokacijo:

· zdravstvena dejavnost: občina Piran namerava v območju ob marini v Luciji umestiti poleg knjižnice tudi nov zdravstveni dom, ki je sicer že sedaj umeščen na tej

lokaciji. Oddaljenost zdravstvenih storitev od obravnavane lokacije sredi Portoroža je

manj kot 1,5km. Zdravstvena dejavnost potrebuje mirno individualno okolje in njena lokacija v poslovno-trgovskem centru ni primerna! Smiselna je centralizacija

zdravstvenih storitev. Dializni center ne sodi v poslovno-trgovski objekt, prav tako ne

lepotna kirurgija.

· gostinska dejavnost: ožje središče kraja je prepleteno z raznovrstnimi gostinskimi lokali, ki so pretežni del leta nerentabilni. Poletni meseci ne odražajo dejanskega stanja! Večje število gostinskih lokalov je zaprtih. Umestitev dodatnih gostinskih kapacitet v Portorožu ni potrebna, smiselna je revitalizacija že obstoječih v že obstoječih objektih!

· stavbe javne uprave: upravna enota, davčni urad,… so locirani v TPC Lucija, sodišče je locirano v Piranu, prav tako Občina. Center Portoroža ne potrebuje objekta, ki bo namenjen javni upravi.

· trgovska dejavnost: v objektu faze 1 je predvidena večja prehrambena trgovina (Spar), ki naj bi bila umeščena v podzemni etaži objekta. Dostava do večjih prehrambenih trgovin poteka večkrat dnevno. Prostora, ki je namenjen dostavi, ustavljanju in raztovarjanju velikih kamionov, in ob enem ne bo kazil izgleda lokacije in objekta, ni predvidenega. Dostava po Senčni poti, ki bo ovirala tekoči dnevni promet, ni primerna. Gradbeno-inženirski objekti ob njej (obstoječi zidovi vil) niso dimenzionirani za tolikšne obremenitve!

Ožje središče kraja je prepleteno s trgovskimi lokali in neugledno »tržnico«, kjer je na voljo vse kaj drugega kot avtohtoni izdelki lokalnih pridelovalcev. Umestitev dodatnih trgovskih površin prestižnih znamk ni potrebna, saj je prostih in neizrabljenih kapacitet dovolj. Trgovine se večji del leta slabo obiskane. Poletni meseci ne odražajo dejanskega stanja!

· neživilski lokali: ni definirano! Analize potreb po cca 2.900m2 neto površin neživilskih lokalov ni bilo! Kakšna bo njihova vsebina in program?! Tolikšna površina

neživilskih lokalov ob upoštevanju prostih in neizrabljenih kapacitet v obstoječih objektih ni potrebna. Poletni meseci ne odražajo dejanskega stanja!

2

· urban atrij: ni definirano kakšna bo njegova namembnost! Iz prikazov je razvidno, da »urban atrij« v obsegu cca 500m2 neto površine služi le namenu osvetlitve šestih nadzemnih etaž objekta faze 1 in horizontalni komunikaciji parterne etaže. Kraj s tem nič ne pridobi, a veliko izgubi! Zazelenitev urbanega atrija ne zadošča potrebam po zelenih površinah obravnavanega območja!

· prodajne / najemne enote: ni definirano kakšna bo namembnost prodajnih / najemnih enot v skupnem obsegu cca 7.600m2 neto površine v štirih (4) nadzemnih etažah objekta faze 1! Potrebne površine pošte, banke, zavarovalnice, športnega centra … glede na velikost kraja nikakor ne dosegajo predvidenih nedefiniranih prodajno / najemnih enot! Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev ne sodijo v poslovno-trgovski center. Prostih stanovanjskih površin, tudi poslovnih apartmajev, je že doslej v Portorožu dovolj. Predvideni so tudi novi skladno z OPPN Valeta. Centre za rekreacijo (fitnes center, center dobrega počutja, …) imajo vsi obstoječi hotelski objekti v Portorožu! Navedena površina je popolnoma predimenzionirana in nepotrebna za delovanje kraja!

· podzemna garaža: občinski svet občine Piran je na svoji seji potrdil OPPN Valeta z izgradnjo garažne hiše. Ponovna izdelava prometne študije, ki bo upoštevala obravnavano območje z zaledjem je nujna! Preveriti se morajo potrebe po kapacitetah parkirnih prostorov, ki bodo usklajene z dejanskimi potrebami preko celega leta. Večji del leta so parkirna mesta vzdolž ceste Obala pretežno prosta. Garažna hiša s predvidenimi cca 800 PM za obiskovalce in prebivalce je predimenzionirana. Umestitev garažne hiše v tako velikem obsegu (skupaj cca

9.600m2 neto tlorisnih površin oz. 22.300m2 neto površin v dveh / treh podzemnih etažah), onemogoča možnost trajnih zazelenitev v večjem obsegu!

OPPN nikjer ne definira vsebine objekta faze 2, ki obsega cca 2.300m2 neto skupnih površin v dveh (2) nadzemnih etažah! Skupna površina objekta faze 1 s cca 16.100m2 v šestih (6) nadzemnih in delno eni (1) podzemni etaži, z nedefiniranim programom je krepko predimenzionirana za kraj! Za primerjavo navajamo podatke objektov, na katere se izdelovalec zasnove nanaša: stari hotel Palace ima neto uporabno površino objekta cca

23.000m2, stavba Splošne plovbe pa cca 5.500m2. Predviden objekt faze 1 pa ima

predvideno neto površino cca 29.300m2.

Glede na navedeno naj bo objekt faze 1 primerno manjši in nižji!

URBANISTIČNO ARHITEKTURNA ZASNOVA

OPPN natančno definira postavitev, tlorisno obliko in višinske gabarite predvidenih objektov. Urbanistično arhitekturna zasnova objekta faze 1 naj bi povzemala elipsoidne oblike rastra rekonstruirane promenade, kar je povsem nesprejemljivo. Zasnova bi morala upoštevati kontekstualno načrtovanje, proučevanje in sprejemanje prostorskih struktur, ki ustvarjajo prostor kot kraj. Oblika zasnove objekta bi morala temeljiti na analizi in vrednotenju volumnov v prostoru, prostorskih vzorcev, vedut, prostih linij in gabaritov vseh objektov v okolici, ki reprezentirajo razvojne zakonitosti kraja. Na podlagi urbanističnih analiz (morfološka, arhitekturno-zazidalna, zaznavna, strukturna in topološka) bi morala biti predstavljena zasnova območja OPPN Kaštel. Nedopustno je, da sta tako tlorisna oblika, kot tudi višinski gabarit in posledično volumen definirana z OPPN, ob tem da program vseh etaž ni jasno definiran. Objekt je posledično predimenzioniran!

Predvidena višina objekta faze 1 je 22,40m nad novo koto nastalega trga oz. šest (6) nadzemnih etaž, kar je v povprečju za dobrih 7,50m višje od slemen! okoliških objektov (etažnost objektov P+1, razlika višin kote pritličja ±0,00m glede na predvideni objekt faze 1 je v povprečju 3,30m), ki imajo večinoma visoke večkapne strehe, saj so razlike med strešnim vencem in slemenom v povprečju več kot 2,5m. Kljub temu, da obstoječi objekti stojijo na višiji koti terena, bo predvideni objekt faze 1 višji za skoraj višino štirih (4) običajnih stanovanjskih etaž oz. 11m. Objekt takšnega obsega bo zasenčil obstoječe

3

stanovanjske objekte na Senčni poti, onemogočil vedute, individualnost bivanja in posledično bistveno poslabšal bivanjske razmere. Objekt faze 1 bi moral zavzeti distanco do obstoječih okoliških stanovanjskih stavb in mestotvorno ustvariti navidezni ulični niz ob cesti Obala in Postajališki ulici proti Splošni plovbi.

Snovalci OPPN se naslanjajo na višinske gabarite starega hotela Palace in Splošne plovbe. Oba sta varno spravljena v prostoru. Splošna plovba je locirana ob vznožju hriba. Stari hotel Palace pa je nedvomno vizualna, kot tudi prostorska dominanta Portoroža. Snovalci prizidka staremu hotelu Palace niso locirali objekta pred obstoječe stanovanjske stavbe. Kljub temu pa imajo stanovalci bližnje stavbe slabše bivanjske razmere, poškodbe na objektu pa še danes niso odpravljene in škoda nepovrnjena.

Postavitev objekta s takšno zasnovo v sodobnejši izvedbi nadaljuje ne najboljše urbanistične posege izpred petdesetih let, kjer »so merilo prostora, obvodna rekreacija in naravne vrednote manj upoštevane« (A. Pogačnik, Urbanistično planiranje, UL FGG). Vizualna podoba kraja se bo s tem povsem spremenila, žal ne na boljše. Pogleda v zeleno zaledje centra Portoroža s ceste Obala ne bo več, saj ga bo povsem zastrl objekt faze 1.

Prestižna dominanta Portoroža je stari hotel Palace. Na območje urejanja meji tudi objekt Splošne plobe, ki je ena izmed evidentiranih enot kulturne dediščine. Nova stavba bi se morala zliti z okoljem in s prefinjeno zasnovo zagotoviti programske potrebe, ter prostoru

dodati kvalitativno noto ter ustvariti dialog z obstoječimi objekti v prostoru, ki so na

obravnavanem območju večinoma evidentirani kot enote kulturne dediščine.

Predvideni objekt faze 1 poleg slabšanja bivanjskih razmer v objektih, ki mejijo na obravnavano območje, zastiranja vedut tudi bistveno povečuje kapacitete uporabe območja. Kaj se bo zgodilo z osončenostjo obstoječih objektov ni znano. Zahtevamo neodvisno študijo osončenja objektov ob Senčni poti! Umestitev sodobnega balončka, ki bo s svojim volumnom povsem zakril stavbe evidentirane kulturne dediščine, ki mejijo na območje urejanja z OPPN, je povsem nesprejemljiva. Arhitekturna zasnova objekta v prikazani obliki

»korneta« je že videna in ni presežek arhitekturnega oblikovanja, kot je bil Guggenheimov muzej arhitekta F.L.Wrighta. Zahtevamo zmanjšanje in spremembo zasnove tlorisnih gabaritov objekta faze 1, znižanje le-tega za najmanj 3 nadzemne etaže, odmik od Senčne poti proti JV in umestitev zelene bariere, ki bo povezala obstoječi park ob Koprski cesti z območjem Kaštela in nadlaje Avditorijem.

ZUNANJA UREDITEV, ZASADITEV IN ZATRAVITEV

OPPN v predstavljeni zasnovi intenzivno nadaljuje spremembo mesta rož v »Portobeton«. Povezava Avditorija s promenado je smiselna, vendar ni potrebna nujno v smeri SV-JZ. Pešec odkriva prostor in doživlja njegova odpiranja – smiselna bi bila vzpostavitev zelene poti iz smeri centra Portoroža do Avditorija (smer V-Z, nadalje lomljeno v SV-JZ pred vstopom v Avditorij). V zasnovi je predvidenih le cca 3% zelenih površin, nepoštevajoč tistih, ki so novo koncipirane za objektom faze 2, novega krožišča in obstoječih v drevoredu platan. Za primerjavo, tlorisni gabarit objektov OPPN obsega cca dobrih 16% novo urejenih površin, neupoštevajoč površine, ki jih obsegajo ceste. Obiskovalci verjetno ne bodo celo sezono plesali skupinskih četvork, v čeveljcih z visokimi petami, na novo tlakovanem trgu, kjer ni predviden niti vodni element, fontana, po zgledu najslavnejših svetovnih trgov. Znameniti kip Suzana, kiparja Stojana Batiča, sameva skrit.

Zasnova je bistveno pomanjkljiva z vidika parkovnih ureditev. Točkovne zazelenitve, kot npr. drevesa v koritih, zaplate grmovnic in zazelenitev notranjosti objekta faze1 so absurne in ne zadoščajo. Njihova končna podoba po le nekaj letih uporabe je lepo vidna na rekonstruirani portoroški promenadi. Smiselna bi bila povezava enega redkih portoroških parkov ob drevoredu Koprske ceste z obravnavanim območjem. Obiskovalci le-tega so redki, z izjemo preveč alkoholizirane mladine v času šolskih počitnic. Korektno zasnovana parkovna ureditev, bi prostor uredila, poudarila njegovo odprtost in reprezentirala prvi niz

4

evidentiranih stavb kulturne dediščine. Obstoječi park ob Koprski cesti ostaja kljub predvideni zasnovi skoraj povsem nedostopen. Obstoječe tri poti se združijo v eno, ki vodi do državne ceste, četrta pot pa je ozko grlo in je nastala po sili razmer, sicer sedaj novo neprimerno tlakovana s ploskvami med travnato površino. V teku let so jo ustvarili uporabniki objektov na severni strani ceste, kot edino pretežno varno pot do svojih domov. Zaradi povečanja prometa v zadnjih 50 letih so si lastniki in prebivalci stavb, ki mejijo na obravnavano območje, uredili goste zazelenitve, ki absorbirajo izpušne pline in samo deloma tudi hrup ceste, ter omogočajo kanček individualnosti. Zasnova smiselne parkovne ureditve na območju Kaštela bi posledično omogočila tudi boljšo reprezentacijo teh objektov, ki so sedaj po sili razmer zastrti z zelenjem.

»Zelene površine imajo za mesta velik higienski pomen. Vegetacija močno vpliva na mikroklimo. Temperatura zraka je npr. ob zidovih, tlaki in asfaltu poleti za 7-10 stopinj višja, tempratura zelenja (listja in trave) pa za 3-5 stopinj nižja od povprečne. Rastlinstvo torej hladi in uravnava temperaturne ekstreme.

Zelene površine absorbirajo CO2 in tako regenerirajo zrak (človeški organizem izloči 600l CO2/h, kar absorbira 50m2 zelenih površin). Vegetacija regulira vlažnost, ščiti pred vodno erozijo, vetrom in hrupom. V gosto zazidanem okolju je pomemben tudi psihološki učinek (pogled na zelenje, ptice, cvetje, poslušanje listnega šelestenja pozitivno vpliva na človekovo počutje, ter ga vrača iz umetnega k njegovemu prvobitnemu, naravnemu okolju). Pomemben je tudi družbeno-kulturni pomen zelenih površin, saj so parki, igrišča, zelene promenade, … obenem tudi družabni prostori za stike med ljudmi, sproščenost, občutek

enakosti. Skozi vso zgodovino so urbanizma so imeli mestni parki, vrtovi palač, drevoredi in zelene aleje tudi predvsem velik oblikovno-estetski pomen. Funkcionalni pomeni zelenja pa so zlasti urejanje prostora za sprehode, počitek, zabavo, igro otrok, … delno tudi za požarno

varnost ter siceršnjo varnost in obrambo naselij.« (A. Pogačnik, Urbanistično planiranje, UL

FGG).

CESTNO OMREŽJE IN MIRUJOČI PROMET

Z rekonstrukcijo dela Senčne poti, od hišne številke 1 do št. 9, v dvosmerno ulico se stanovalcem zelo poslabšajo obstoječe razmere! S predvideno ureditvijo se bo promet na tem območju zelo povečal, saj se bo ves promet, za območje od Gostišča Tomi, do Vhoda v predor in vključno s Senčno potjo mimo Avditorija ter predvidenim prometom zaradi nove gradnje odvijal po omenjenem odseku poti.

Ob tem niso bili upoštevani priključki na Senčno pot, ki so večinoma obdani z zidovi, tako da je ovirana preglednost. Z rekonstrukcijo ceste je nujno potrebno izboljšati te nevarne razmere priključevanja. Po Pravilniku o cestnih priključkih na javne ceste je potrebno zagotavljati preglednost vsakega priključka za računsko hitrost vsaj 30 km/h, ki je po Pravilniku o projektiranju cest najmanjša možna. Računska hitrost ceste ni dejansko dovoljena hitrost! Priključevanje omenjenih objektov preko pogreznjenega robnika ni varno, saj voznik preko zidov ne vidi dogajanja na pločniku. Kaj se bo zgodilo, če bo po pločniku pred avto pritekel otrok?! Na tem delu je potrebno predvideti 3 metrsko zelenico, zato da se izognemo navedenim težavam. Pločnik mora biti na južni strani Senčne poti.

Priključki na tem odseku Senčne poti morajo imeti izvozno-uvozne krivine dimenzionirane po veljavnih pravilih, saj ni dopustno, da vozila, ki se vključujejo v promet presegajo na nasprotni vozni pas pri zavijanju v desno, sploh pri skupinskih priključkih!!! Upoštevati je potrebno, da imajo vsi priključki do omenjenih objektov neugoden kot priključevanja v in iz smeri Koprske ceste. Z upoštevanjem vseh navedenih pripomb bo stanje v križišču K2 zagotovo drugačno, saj je neverjetno, da tak objekt in sprememba prometnih tokov ne bosta poslabšala sedanjih prometnih razmer.

Krivina ob objektu Senčna pot 9 ne zagotavlja pregledne berme! Kako se lahko kaj takega predlaga!?! Kaj se zgodi, če za ovinkom stoji avto, ki bo zavijal levo v garažo?! Priključek garaže mora biti, po pravilih, nasproti oz simetričen priključku do objektov št. 5,7.

5

Kako ima lahko pas za leve zavijalce na Koprski cesti lahko krajše dimenzije od tistih

določenih v pravilnikih?!

Podatki iz prometne študije vplivov navezave OPPN Kaštel na javno cestno omrežje v Portorožu je potrebno popraviti, saj bo tangirano območje precej večje od obravnavanega območja Kaštela:

· Upoštevati je potrebno tudi ves sedanji promet po Senčni poti in celotno tangirano

območje, kot je že zgoraj navedeno.

· PŠ ne obravnava zadnje rešitve v OPPN (zadnja rešitev ima en vhod v garažo za prvo in drugo fazo, zato je potrebno preveriti, če to zadošča, da ne bodo kolone segale na Koprsko cesto, sploh če bo vstop v garažo oviran z vsakokratnim odpiranjem zapornice)

· V kolikor se PŠ sklicuje na ameriške tabele, je potrebno to z inženirsko natančnostjo

pretvoriti v veljavne enote (1000 ft2 ni 100 m2)

· Prometna študija mora detajlneje povzeti programe v objektu, saj je generacija prometa od programa do programa različna (npr. poštna poslovalnica ni trgovina ali druga poslovna dejavnost, zato se lahko generacija prometa zelo razlikuje, ravno tako je s supermarketom, ki ima občutno večjo generacijo kot trgovski center, itd…

· V študiji je potrebno upoštevati dejanske površine, ki so predvidene za vse objekte, tako faze 1, kot faze 2. Obstoječa študija obravnava manjše površine.

· Skrajševanje čakalnega dela pasu za leve zavijalce na takih območjih, ki imajo zelo

velik izvorno-ciljni promet, ni smiselno, saj obstaja verjetnost, da bo zaradi tega oviran promet.

· Z upoštevanjem vseh navedenih pripomb bo stanje v križišču K2 zagotovo drugačno, saj je neverjetno, da tak objekt in sprememba prometnih tokov ne bosta poslabšala

sedanjih prometnih razmer.

Glede na sistematiko cestnega omrežja je bolj smiselno Senčno pot (cesta nižjega reda- javna pot) priključiti na ulico Obala, ki ima status zbirne ceste in ne neposredno na regionalno cesto. Vsak nov priključek na cesto višjega reda zmanjšuje njeno prepustnost.

Odsek Senčne poti od št. 1 do št.9 naj bo dvosmeren samo za stanovalce, da se jim zagotovi

normalen in neoviran dostop do njihovih objektov, saj bodo sicer zelo ovirani na poti od doma in domov.

Kako je predvidena dostava do novega objekta faze 1, faze 2 in kako do obstoječe trgovine? Če se bo dostava odvijala po Senčni poti so tehnični elementi predvidenih cest premajhni! Že

pri diskontnih trgovinah se zgodi, da čakajoči tovornjak ovira promet, tako da je pri ostalih

trgovinah, ko se skladišča polnijo z več dostavami dnevno potrebno zagotoviti in prikazati prostor namenjen dostavi in ga seveda pravilno dimenzionirati, saj ni dopustno, da dostava ovira promet na javni cesti. Kako bo zagotovljeno obračanje tovornih vozil?

clip_image002

primer: dostava manjše diskontne trgovine v Kopru – tovornjak dostave čaka na uvozu na parkirišče!

6

Krožno križišče kot je prikazano, je nevarno, saj sta kolesarska steza in ploščad pred objektom neposredno ob vozišču krožišča. Ob kroženju velikih turističnih avtobusov ali pa tudi zglobnega avtobusa je možno, da previs vozila poškoduje pešca oz kolesarja.

Ukinitev avtobusnega postajališča je za center turističnega mesta nepremišljena in nestrokovna poteza, saj je taka točka za prevoz turistov in ljudi na mestnih in primestnih linijah nujno potrebna. Obstoječe postajališče zelo dobro služi svojemu namenu, zato bi bila njegova prestavitev iz centra Portoroža neutemeljena. Nadomestek postajališča, ki je predviden v OPPN ne zadošča veljavnim predpisom (v Portorož vozijo tudi zglobni avtobusi) in seveda ne upošteva, da je veliko dnevnih turistov, ki se na izlet organizirano pripeljejo z avtobusi in vstopajo in izstopajo na obstoječem postajališču. Avtobusno postajališče v niši ob cesti ne omogoča dostopa do vseh prtljažnih površin, zato je za potnike lahko zelo nevarno.

clip_image004

Lokalni turistični prevoz je organiziran tudi z vlakcem.

clip_image006

Prikaz velikega števila turističnih in lokalnih avtobusov na obstoječem postajališču v Portorožu,

09.06.2012. V poletnih mesecih glavne sezone se promet z avtobusi še poveča.

7

clip_image008

Izstopanje turistov izletniškega avtobusa

Prostorske ureditve in gradnja objektov mestotvornega značaja niso zamenljive kot začasni in pomožni objekti npr. kioskov. Izdelovalci prostorskih zasnov bi morali prostor skrbno preučiti in ob upoštevanju strokovnih predpisov upoštevati tudi vse vidike oblikovanja prostora, občina pa poleg kapitala skrbeti predvsem za trajnostni razvoj kraja in ohranjanje kvalitetnih elementov le-tega. Predstavljena zasnova OPPN Kaštel žal upošteva le malo tega, zato je v takšni obliki nesprejemljiva.

Kdo bo lastnikom objektov povrnil vse stroške sanacije stavb po izgradnji novega »Kaštela«? Za koliko se bo lastnikom vseh okoliških objektov zmanjšala vrednost njihovih nepremičnin

zaradi poslabšanja bivalnih razmer, onemogočanja vedut, … kdo jim bo razlike v vrednosti

povrnil?

Predstavljeni OPPN je prehitel predstavitev projekta celovite ureditve Portoroža, OPN še ni pripravljen. Rešitev je parcialna in nepremišljena, ter kot taka ne rešuje celostnega trajnega razvoja kraja.

S tako zastavljenim projektom OPPN Kaštel, se bo predel Portoroža spremenil v središče potrošništva in tekmovanja poslovno-trgovskih dejavnosti, ter kot središče ne bo pridobil na humanem in estetskem značaju. Ne gre torej nasedati, da bi služili vsakomur, ki trdi, da bi želel zidati.

“… Arhitekta naj imenujem tistega, ki ume načrtovati z zanesljivim, občudovanje zbujajočim znanjem in delovno metodo, z razumom in s čustvom ter tako zgraditi vse ono, kar more spričo uravnovešenosti obtežb zaradi vezave in sestave gmot rabiti najprimerneje najbolj plemenitim potrebam ljudi – torej, da more tako z razgledanostjo in domiselnostjo ustvarjati najboljše in najvrednejše stvari …”

(F. Košir, Za vezilo: ob trojnem jubileju teoretske misli o arhitekturi, Izbrani članki: 1970/1985, FA, 2000)

8

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo: https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/ SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.