DREVESNI PARK v Celju


clip_image002

Govoriti o idejnem projektu, ki že davno ne bi smel biti več ideja, in pri tem vzpodbuditi zanimanje ljudi, da se aktivno vključijo v projekt, sovpada z ohranitvijo narave in drugih danosti, ki so pred nosom, le videti je treba brez predsodkov.

Ne morem natančno predvideti poteka dogodkov, a glede na potrebe, navade in posebnosti Celja, lahko z gotovostjo trdim, da DREVESNI PARK povezovalni prostor, ki omogoča sodelovanje velikega števila ljudi, ki zaposlujejo ali bodo zaposleni. Vsi od prvega do zadnjega potrebujemo nove možnosti, da zaživimo dostojno življenje brez skrbi o materialnem preživetju.

Celje bo investiralo v nekaj, kar povrne denar v zelo kratkem času, kar pomeni, da ideja o DREVESNEM PARKU spodbuja razmišljanje o novih idejah, povezavah in priložnostih za vse ljudi, ki vidijo smisel sonaravnega bivanja.

Obojestransko sodelovanje (med ljudmi in naravo) je lahko uspešno, če je skupen cilj. Zakaj ne bi bil skupen cilj vključiti se v nek idejni projekt, ki kar kliče po sodelovanju izmenjave informacij in sprejemanju odločitev? Če idejni projekt „diha“ s krajem, je prednost pri razvoju, osebnostni rasti in materialni varnosti, zagotovljena. Načine, ki spodbujajo razvojne in finančne zmožnosti kraja, mirno poimenujemo „potencial bodočnosti“.

Pogovor o idejnem projektu, načrtovanju in izvedbi nečesa tako lepega in pomembnega za mesto je za dober odnos in komunikacijo med ljudmi izrednega pomena.

Nekje piše za podjetnike:„Podjetništvo je ustvarjanje, proces, v katerem podjetnik ustvari ali izkoristi neko priložnost in ji sledi ne glede na to, s kolikšnimi sredstvi razpolaga.

Zakaj tega ne bi prenesli, kar na vse?

Optimistično, inovativno, z vizijo in odgovornostjo gledamo v prihodnost vsi delavni, vztrajni, zanesljivi, odločni, privrženi, iščemo in uporabimo povratne informacije, iščemo nove poti in možnosti za napredek, a potem nas ustavi neko časovno nerazumevanje, strah pred izgubo denarja z vlaganji. Strah zbledi ob misli, da če investiraš v naravo, ti narava povrne.

Srčno upam, da bo komu uspelo povezati Celje z idejnim projektom DREVESNI PARK in pripraviti ljudi, da aktivno sodelujejo v njem in z njim.

Pri urejanju prostora v mestu in okolici je povezava z vsemi ljudmi pomembna, ker se veliko bolje identificirajo s prostorom, če pri načrtovanju in urejanju sodelujejo. To pozitivno vpliva na občutek odgovornosti do prostora in sonaravnih načel, kar pomeni, da sledijo naravnim potem še pri tako preprostem vrtnarskem opravilu. Svoj odnos do narave prenašajo v vidik urejanja prostora. Najbolj ploden način vključevanja je vključitev v proces načrtovanja, ter njihova mnenja, stališča, občutke prevesti v konkretne prostorske načrte. Torej, načrtovalci projekta, ki razpolagajo z odobrenimi javnimi in pridobljenimi sredstvi, naj upoštevajo in vnesejo smiselne predloge vseh nas v svoje načrte urejanja prostora.

Ve se, da je pri takšnih vključevanjih temelj v zaupanju in pričakovanjih. Če se temelj poruši, ljudje hitro izgubijo nit povezave sodelovanja s pristojnimi institucijami, lokalnimi politiki…

Kadar gre za projekte urejanja okolja na tak način, se besede ljudi, ki dejansko delajo v takem projektu, hitro širijo, odklonilen odnos na začetku, posledično pomeni odklonilen odnos do vsakega okoljskega projekta, ki ga mestni načrtovalci pripravijo.

Širši pogled v okoljsko problematiko razpira problem nezadostnega vzdrževanja obstoječega zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, kar je v navzkrižju interesa skupnosti ohranjanja narave. Status javno dobro pomeni zelo majhen ali ničen dotok denarja. Opaziti je bilo čedalje večje krčenje zelenih površin, podiranje starih mestnih dreves, obglavljanje drevorednih ali soliternih dreves, mestni vandalizem…, a dejansko se sedaj pod strokovnim vodstvom stanje izboljšuje. Pri terenskem delu ljudje, ki vlagajo trud v vzdrževanje in urejanje zelenih površin, hitro ugotovijo, da je potrebno povečati število zelenih površin z namenom izboljšanja življenjskih razmer v mestu.

Sodelovanje v enem projektu vodi do sodelovanja pri naslednjih projektih, kajti vzdrževanja, urejanja in obnove okolja v katerem bivamo, so dela, ki odpirajo nove projekte in ne le enkratno fizično obnovo. Ljudje se nenehno srečujejo in sodelujejo pri revitalizaciji življenjskih prostorov.

Revitalizacije življenjskih prostorov se nikoli ne končajo, gre za neskončen proces spreminjanja prostora, načina uporabe prostora in samih ljudi, ki živijo v njem.

Pri prenovi in vzpostavitvi vitalnosti okolja je sodelovanje ljudi bistven element, ker zasebni investitorji ponavadi v takšnih sodelovanjih ne vidijo svojega interesa, finance mestnega proračuna pa so omejene.

Drevesa, grmi, niz avtohtonih rastlin, živali, ki živijo v tem prostoru, stavbe SO, obstajajo. Ni nam treba razmišljati o dragih novogradnjah, novih zasaditvah s sadikami iz tujih drevesnic. Reciklirajmo in znižajmo ceno investicij. Nizka cena prenove degradiranih območij je lahko argument pri nagovarjanju institucij, ki odločajo, komu bodo namenili denarna sredstva.

Takšen prostor vpliva na organizacije dogodkov v parku, mestnem jedru in drugod, kjer razvijajo turizem.

Zavedati se je treba, da morajo projekti živeti polno prihodnost brez fizičnih (odpadki v naravi, propadajoči naravni in kulturni spomeniki) in družbenih degradacij (vandalizem in nasilje vseh vrst).

Tako se povežejo se tudi ljudje, ki želijo v javnem prostoru urediti „prostorčke“.

Upokojeni ljudje uživajo v manjših vrtičkih, športniki si želijo športnih površin, mamice otroških igrišč, živaloljubci pestrosti živalskih vrst, rastlinoljubci še več rastlinskih vrst…

Seveda, če je to v skladu s tem projektom in naravnimi danostmi.

Pri sonaravnih projektih je vse možno, a narava ima zadnjo besedo, to je tudi osnovna razlika med Mestnim parkom in Drevesnim parkom.

clip_image004

Povezava ljudi z lokalnimi projekti „urejanja okolja“ je osnova za kvalitetno urejanje prostora ter podlaga za uspešno uresničitev idejnih projektov, ki so naravi prijazni in prinašajo kvaliteto sonaravnega bivanja ter finančni uspeh z minimalnim vložkom.

V enakopravnem dialogu sodelovanja z lokalnimi institucijami, ki načrtujejo razvojne možnosti mesta, šolami, mestno občino in prebivalci Celja se odpirajo dolgoročne rešitve.

clip_image006

Ideja o zasnovi „DREVESNEGA PARKA“

IGRICA »ZOFIJIN SVET«

Bivša drevesnica Vrtnarstva Celje d.o.o., Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti, vrtnarija, ki je trenutno v najemu gospoda Šturbeja „Zelena pika“, šolski vrt, Kristinin dvorec (bivša Kvaternikova rezidenca), hiša za služinčad in konjušnica so objekti, ki ležijo v katasterski občini Medlog in imajo različne lastnike. Lastniki so znani in znano je tudi kdo kaj poseduje Gre samo še za en skupen dogovor o tem, kaj dejansko bo s tem prostorom, ki skupaj z opuščenimi skladišči in bivšo mlekarno zajema 25 hektarjev zemljišča neposredno ob naši reki Savinji.

Prostor, kjer rastejo gojena drevesa, grmi različnih oblik in vrst, iglavci, listavci, zimzeleno grmičevje, se imenuje drevesnica. Kulturna krajina z namenom pridelovanja okrasnih vrst za prodajo je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč. A roko na srce, prostor nima več uporabne vrednosti in ne služi več namenu prodaje, ker so rastline prerasle definicijo sadike. Edina možnost, da se vzpostavi pridelovalna površina, je začeti od začetka, kar pomeni investicijo podiranja, čiščenja, izkopavanja in zagon nove proizvodnje, ki mora ustrezati prvotnemu namenu prostora. Prav tako je sedaj z novimi odkritji ekologije postalo jasno, da intenzivni nasadi ob rekah, kjer se uporabljajo fitofarmacevtska sredstva, niso in ne smejo biti samo po sebi umevni.

Po besedah, ki sem jih slišala, pa naj bi po idejnih prostorskih načrtih bilo to zemljišče definirano z namembnostjo športno – rekreacijskih površin, kar dejansko bolj ustreza ideji Drevesnega parka, ki lahko vključuje takšno namembnost.

Vrtnarski center v lasti Vrtnarstva d.o.o. Celje, v stečaju, je dejansko postavljen v središče vsega, kar je idealna iztočnica za vsako vrtnarsko podjetje. V lasti istega podjetja so namreč še skladiščni objekt ob vrtnem centru. Sosednji rastlinjaki v njihovi lasti pa so postavljeni na občinsko zemljišče. Rastlinjaki so primerni za vzgojo rastlinskih vrst, ki zahtevajo takšne pogoje (sezonsko cvetje, lončnice…).

Najvišja evropska platana raste na zemljišču občine Celje?, za sosedo platano, ki je bila tudi spomeniško zaščitena in se sedaj bori z asfaltom, ne vem, tretja enako stara platana pa je v lasti šole. Kar napelje misel, da se pojem vrtnarske šole in njihov prekrasen šolski park dobesedno zlije z idejo Drevesnega parka.

Kristinin dvorec, Kvaternikova graščina, kakorkoli že, je v lasti Kmetijske zadruge Hmezad, ki je v stečajnem postopku. Zraven stoji še „hiša za služinčad“, katere imena ne vem, je pa v lasti šole, konjušnica pravokotno na to hišico je v lasti Vrtnarstva Celje d.o.o., v stečaju.

Takšen park v celjskem in slovenskem prostoru pomeni veliko. Veliko tudi zato, ker investicija ne bi bila tolikšna, kot je na primer investicija v podobne projekte. Ideja Drevesnega parka združuje vse, kar je že, vse, kar je narava dodala in bo dodala, vse, kar pomeni sonaravno bivanje. Prostora je ogromno za ogromno idej, ki sledijo osnovni ideji zlitja z naravo. Človeška dobrobit gre z roko v roki z dobrobitmi matere Zemlje.

Pa še….

Sedaj, ko je podpisana pogodba za izgradnjo protipoplavne zaščite na Savinji, bi bilo vredno premisliti, kaj dejansko je treba narediti, da Celje, Luče in Laško ne bi bile občine v strahu pred poplavami. Za pridobitev evropskih sredstev je bila baje podlaga idejna zasnova 1986, danes se piše 2012, torej morebiti pa kdo ve, da je razlika v načinu dela in razmišljanja v tako dolgem, pretečenem obdobju. Sedaj se drugod trudijo živeti v sožitju z naravnim tokom in se projekti prilagajajo ohranitvi narave – voda, mi v Celju in mislim, da tudi v Sloveniji, kot da smo gluhi in slepi.

Dokaz je grozljiva stena na levem bregu Savinje s celjske strani, ob hrbtnem delu opuščene drevesnice, brez možnosti zaraščanja z avtohtonimi drevesi in grmi, brez možnosti gnezdenja ptic, ki so prej gnezdile tam. To so naredili pred meseci strokovnjaki v Celju. Res bi se dalo drugače in to ni samo moje mnenje.

Mislim, da je problem, ker eni in isti ljudje zagovarjajo eno in isto, temu se reče strokovna aroganca, ki se je niti ne zavedamo. Lepo prosim, naj bo ta kamniti monstrum zadnje, kar smo prizadejali Savinji.

Sofijin svet je igrica, kjer figurica Sofija potuje po poteh iz enega zgodovinskega obdobja v drugega, pri tem odkriva dogodke v teh obdobjih in naleti na naravne ovire oziroma se jim prilagodi z znanjem, ki ga črpa iz preteklih dogodkov in izkušenj. Iz te igrice sem dobila to idejo o Drevesnem parku, ker je „Drevesni park“ skupaj z vsemi objekti en velik krog povezan z rastlinami in simboliko preteklih zgodb.

clip_image008

Idejna zasnova, projekti obnove…vse se povezuje, zato vidim možnost združitve idejnih zasnov in projektov v prid narave in naše reke, v prid mesta Celja in razvojne možnosti na vseh področjih v okviru denarja, ki je sedaj planiran za drugačno porabo oziroma se mogoče da pridobiti s skupnim znanjem vseh ljudi, ki si želijo videti drugače.

Potreba po sonaravni obnovi in revitalizaciji kulturno – naravne krajine utegne v prihodnosti močno vplivati na prostorski razvoj in kvaliteto življenja v mestu Celje in okolici.

Ta prostor predstavlja pomembno vozliščno točko Celja tako s historičnega (zgradbe in spomeniško zaščitena drevesa) kot uporabniškega vidika ( v smislu rekreacijske, srečevalne, sprehajalne funkcije) vseh generacijskih skupin.

Ključna prednost prostora je bližina starega mestnega jedra, bližina mestnega parka in reke Savinje.

clip_image010

Vse navedbe, ugotovitve ter sklepanja v predstavitvi ideje so izključno moja razmišljanja in kot taka nepotrjena v smislu lokalnih in strokovnih interesov.

Irena Ašič – Celje

SPLETNA STRAN ALPE ADRIA GREEN inernational


AAG- ZA ZRAVO IN VARNO PRIHODNOST NAŠIH OTROK

je mednarodna nevladna, nepolitična in neprofitna okoljevarstvena organizacija, registrirana kot ekološko usmerjeno društvo vključena v svetovno mrežo NVO TckTckTck, deluje v Italiji, Sloveniji, Hrvaškem, Makedoniji, Črni Gori, Bosni in Hercegovini ter Srbiji in ima naslednje cilje:

· varstvo narave, okolja in zaščita zdravja,

· pridobivanje znanj za obvladovanje ekoloških problemov,

· reševanje propagiranje ekološke dejavnosti

· pomoč društvom in civilnim inciativam na ekološkem področju

· mednarodno sodelovanje na področju varstva narave, okolja in zdravja z ekološkimi organizacijami

Prešernova 26

4270 Jesenice

Slovenia

Evpropa

Kontakt:

Telefon: +386 4 583 66 40

GSM: +386 51 311 450

E-mail:  alpeadriagreen@gmail.com

Glog: https://alpeadriagreen.wordpress.com/

Splet.čas.: http://vsozitjuznaravo.wordpress.com/

 

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo: https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

NAMENITE NAM LAHKO TUDI DEL DOHODNINE, KI JO SEDAJ PLAČUJETE DRŽAVI, AAG. Z NJO NAMERAVAMO KUPITI ANALIZATOR VODE, VAŠI POTOMCI IN NARAVA VAM BODO HVALEŽNI! https://alpeadriagreen.wordpress.com/2011/12/23/namenite-del-dohodnine-aag-vai-potomci-in-narava-vam-bodo-hvalezni/

Izpoljen obrazec DURS-a – ZAHTEVA za namenitev dela dohodnine za donacije, vam lahko pošljemo tudi po e-pošti, če nam to sporočite na alpeadriagreen@gmail.com

Ministrstvo za Kmetijstvo in Okolje samo sebi razpisalo razpis za NATURO 2000


V času, ko smo vsa okoljska in naravoljuba društva v Sloveniji ostala celo brez razpisa za sofinanciranje delovanja (razen   na Okoljskem centru v Ljubljani) si Ministrstvo spiše, oceni, priporoči, odda in dobi svoj Life projekt, ki ga bo samo tudi nadzorovalo!

Očitno sem se motil, ko sem mislil, da bi država morala te stvari v projektu delati že sama po sebi, al nam gre res tako slabo, da zdaj EU financira delo, ki bi ga itak morali opraviti (vendar za to nimamo denarja)?

uf, hmmm, …

Projekt z akronimom SI Natura 2000 Management in s polnim imenom »Natura 2000 Management programme for Slovenia for the period 2014-20« je na finančni mehanizem EU Life+ prijavil MKO kot vodilni partner. Slovenski projekt, ki je bil najboljše ocenjen projekt v svoji kategoriji, se bo odvijal med 20. 8. 2012 in 30. 03. 2015. Celotna vrednost projekta je 1,7 milijona evrov. Partnerji projekta so Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod za ribištvo Slovenije, Inštitut za vode RS in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Glavni cilj projekta je priprava in sprejem novega Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje finančne perspektive 2014-20 kot pogoja za uspešno upravljanje Nature 2000. Ob tem so pomembni tudi drugi rezultati:

  • priprava Prednostnega okvirja za financiranje Nature v skladu z 8. členom Direktive o habitatih;
  • analiza trenutnega stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov iz direktiv, glede na cilje dosedanjega Programa upravljanja območij Natura 2000;
  • vključevanje ključnih deležnikov v neposredno upravljanje Nature 2000;
  • zviševanje razumevanja za Naturo in izkoriščanje priložnosti trajnostnega razvoja;
  • vključevanje rešitev in ukrepov za upravljanje Nature in izkoriščanje priložnosti trajnostnega razvoja v operativne programe črpanja sredstev iz drugih skladov EU (kmetijskega, kohezijskega, LIFE, ribiškega).

Sprejet Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje finančne perspektive 2014-20 bo glede na predvidene določbe nove Uredbe EU o finančnem mehanizmu LIFE tudi osnova za lažje črpanje EU sredstev in prijavo integriranih projektov s področja narave.

 

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo: https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

NAMENITE NAM LAHKO TUDI DEL DOHODNINE, KI JO SEDAJ PLAČUJETE DRŽAVI, AAG. Z NJO NAMERAVAMO KUPITI ANALIZATOR VODE, VAŠI POTOMCI IN NARAVA VAM BODO HVALEŽNI! https://alpeadriagreen.wordpress.com/2011/12/23/namenite-del-dohodnine-aag-vai-potomci-in-narava-vam-bodo-hvalezni/

Izpoljen obrazec DURS-a – ZAHTEVA za namenitev dela dohodnine za donacije, vam lahko pošljemo tudi po e-pošti, če nam to sporočite na alpeadriagreen@gmail.com

Neprijetna ( farmacevtska ) resnica


Gozd je nekdaj kmetu veliko pomenil za zdravo in trdno kmetijo, zato so pogosto govorili, da nas les spremlja od zibke do groba. Sedaj nas na tej krajši ali daljši življenski poti spremljajo pa zdravila in strupi, namesto lesa pa plastika, ki navadno konča v gozdu, ker ga očitno nihče več prav ne ceni.

Sedaj ljudje v mestu in na vasi najbolj cenimo svoje zdravje, kar dokazujejo raziskave javnega mnenja. Kdo bi si mislil, da mnogi na skrivaj pa najbolj cenijo bolezni od zibke do groba, ker je to za njih prava zlata jama celo v kriznih časih tovarn in zdravstva ter še vsega drugega. Vsak večer nas na ekranih opozarjajo, kakšni zvarki so nujni za naše zdravje, na koncu pa še hitro pristavijo, da se moramo posvetovati s svojim zdravnikom ali farmacevtom. Nekateri ljudje to opozorilo verjetno razumejo tako, da je posvet nujen, če se še počutijo zdravi.

Ljudstvo je namreč že dojelo, da je znanost tako napredovala, da med živimi ni več zdravega človeka, kar ima seveda tudi slabe stranske učinke. Marsikomu so s tem uničili veselje do norčij, saj se marsikdo zato kar naprej otipava, kje ga že vse boli, drugi se nalivajo z zeliščnimi čaji, večina jih pa golta tablete in upa, da ne bodo preveč trpeli, čeprav že zelo dolgo in počasi prihaja njihov čas. Večina vseh takih namišljenih bolnikov v starih časih ni niti pomislila, da so bolni in kaj jih čaka, zato so plesali in ukali po veselicah, se pretepali za dekleta in si veselo požvižgavali tudi ob najtežjem kmečkem delu. Sedaj pa ljudje sumijo v številne hinavske bolezni, ker še ne čutijo bolečin, zato vsi mrki čemijo vsak v svojem kotu ali posedajo po čakalnicah, da ne bi bilo prepozno.

Ob tem pa veseljačijo in si manejo roke tisti, ki varijo in prodajajo za drag denar zdravila in strupe, ki jih ljudstvo vsak dan nujno potrebuje za svoje zdravje ter za pomor vse drobne golazni, ki nam odžira hrano že na polju in nam greni življenje ter dela škodo na vsej dolgi poti od njive do mize. Ti strupi se tako zalezejo tudi v našo hrano. Vsak za mizo zaužit strup pa zahteva protistrup v zdravilih za naše preživetje. Tako smo se vsak po svoje znašli v igralnici za zdravje in za življenje, kjer se za velik denar vedno hitreje vrti ruleta z zdravili, strupi ter s protistrupi.

Pri teh igrah na srečo se ve, da so visoki dobitki redki, plačujejo jih pa številni resnični bolniki, ki so igralci na srečo, masten dobiček poberejo pa lastniki takih igralnic z zdravili in strupi, ki so za povrh še največkrat nagrajeni kot menedžerji leta. Če me spomin ne vara, še nikoli ni bil menedžer leta gozdar ali kdo iz tovarne zibk, pohištva ali krst ter druge predelave lesa. Zato nas les več ne spremlja skozi celo življenje, pač pa predvsem strupi. In to od prve žlice do groba.

Prijava AAG, kot stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za primer SIA Anhovo



Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave
Prešernova 26, 4270 Jesenice, GMS: 051 311 450/ Tel: +386 4583 6640

Jesenice, dne: 27.07.2012

IZJAVA ZA JAVNOST

Alpe Adria Green je oddal 26.07.2012 vlogo na Agencijo Republike Slovenije za Okolje v kateri se prijavlja, kot stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja v primeru Solkanske Industrije Apna, d.o.o.

Solkan je predvsem na gornjem in spodnjem delu prekomerno obremenjen z negativnimi imisijskimi vplivi na okolje. K temu prispeva promet in industrijske dejavnosti, ki zaradi svojega značaja ne spadajo v ali na rob naselja. Na gornjem koncu so to predvsem obrati SIA na Skalniški cesti, kamnolom, ki predstavlja sestavni del proizvodnega procesa SIA in Betonarna, na spodnjem koncu pa hidrarna SIA in livarna LIGO, katero delovanje je bilo že v preteklosti, zaradi prekoračitev zaradi večkrat preseženih koncentracij vseh prašnih delcev, vprašljivo.
1. V Solkanu se, že desetletja borijo za izboljšanje svojega bivalnega okolja, ki pa se kljub nekaterim pozitivnim premikom še vedno poslabšuje zaradi večanja prometa in večanja proizvodnje v naštetih industrijskih obratih. Priča smo kumulatiivnemu vplivu zaradi SIA. Solkan izgublja prebivalce, posebno mladino, zaradi škodljivih vplivov industrije, tudi apna, torej SIA
2. V Solkanu so prav zaradi nevzdržnega stanja in konfliktov med kamnolomom in apnarno na gornjem koncu Solkana (razdalja med robom industrijskega kompleksa in naseljem je manj kot 300 m) na Mestni občini Nova Gorica in pri lastniku teh obratov Salonitu Anhovo dosegla, da je Mestni svet MONG 12. julija 2007 sprejel sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za Kamnolom SIA v Solkanu, Salonit pa je naročil potrebno dokumentacijo. Z OPPN naj bi se vsi objekti (tudi hidrarna, ki je sedaj na južnem koncu naselja) v sodelovanju z občani umestili v prostor tako, da bi bili negativni vplivi (tudi vizualni) čim manjši in za tam živeče prebivalce še sprejemljivi. Za boljše obveščanje in sprotno iskanje odgovorov na probleme umeščanja v prostor je bila s strani MONG imenovana posebna strokovna skupina, v kateri je imela svoje predstavnike tudi KS Solkan. V AAG nam ni znano, zakaj še po petih letih OPPN ni pripravljen in sprejet. Zadnji kontakt je ta skupina s predstavniki investitorja imela oktobra leta 2011, ko ji je bil predstavljen delovni osnutek OPPN, h kateremu smo podali preko svojih članov nekaj bistvenih pripomb:
– Na lokacijo in višino peči, ki bi po našem prepričanju morala biti postavljena globlje v kamnolom in vsaj deloma vkopana, da ne bi štrlela kot nesprejemljiv tujek nad Solkanom in predstavljala stalno grožnjo za hrup in prah ( ki med drugimi negativnimi posledicami na zdravje prebivalcev in okolje uničuje tudi lak na avtomobilih in onemogoča tamkaj živečim prebivalcem pridelavo nekaterih povrtnin na tem območju),
– nismo se strinjali z izborom goriva (biomasa), predvsem zaradi tega, ker je bilo predvidena tudi predelava in priprava biomase, ( pri pripravi se ustvarja prah in smrad, ki vpliva na zdravje in počutje prebivalcev) locirana na robu platoja nad naseljem,
– od vsega začetka je bilo dogovorjeno, da se na robu platoja proti naselju zgradi višja zemeljska bariera, katera bi preprečevala hrup, raznos prahu ter zmanjšal smrad. Ta ukrep bi bistveno vplival zdravje in počutje tamkaj živečih prebivalcev vendar pa tega dogovora ta osnutek OPPN ne vsebuje.
Naši člani so, kot tamkaj živeči prebivalci, podali veliko pripomb na strokovna gradiva v tej zadevi, vendar jih vložnik odnosno predlagatelj za izdajo OVD, pri pripravi le tega ni upošteval.

Ob tem poudarjamo, da bi izdaja okoljevarstveno dovoljenje imela zaradi imisijskih obremenitev in drugih vplivov negativne posledice tako na okolje kot na zdravje tamkaj živečih prebivalcev in bi tudi poslabšalo bivalno okolje v Solkanu, saj ta obrat tudi lokacijsko ni pravilno umeščen v prostor.
Glede na povedano menimo, da je naša zahteva, ki smo jo oddali na ARSO, po aktivnem sodelovanju AAG, kot stranskega udeleženca v postopku izdaje OVD utemeljena.

Predsednik Alpe Adria Green:
Vojko Bernard

[clip_image002%255B4%255D%255B3%255D.jpg]

[clip_image002%255B6%255D%255B3%255D.jpg]

[clip_image001%255B23%255D%255B3%255D.jpg]

[clip_image001%255B7%255D%255B3%255D.jpg]

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo: https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!
NAMENITE NAM LAHKO TUDI DEL DOHODNINE, KI JO SEDAJ PLAČUJETE DRŽAVI, AAG. Z NJO NAMERAVAMO KUPITI ANALIZATOR VODE, VAŠI POTOMCI IN NARAVA VAM BODO HVALEŽNI! https://alpeadriagreen.wordpress.com/2011/12/23/namenite-del-dohodnine-aag-vai-potomci-in-narava-vam-bodo-hvalezni/
Izpoljen obrazec DURS-a – ZAHTEVA za namenitev dela dohodnine za donacije, vam lahko pošljemo tudi po e-pošti, če nam to sporočite na alpeadriagreen@gmail.com

Solkanci zahtevajo čisto tovarno

Slovenija – sreda, 01.08.2012Tekst: Jani Alič

SOLKAN – Solkanska industrija apna (SIA) že desetletja onesnažuje območje Solkana pri Novi Gorici. Bel prah po avtomobilih, okenskih policah ali na vrtovih je bil skoraj vsakdanji pojav.

Salonitova tovarna za izdelavo apna bo stala v kamnolomu nad Solkanom. (Foto: Jani Alič)

V zadnjem času so se razmere sicer nekoliko izboljšale, vendar Solkanci zahtevajo trajne rešitve. Glavna onesnaževalca sta hidrarna v središču kraja in kamnolom na cesti proti Sveti gori. Dodatno onesnaževanje v Solkan prihaja tudi iz tamkajšnje livarne in še posebej ob neugodnih vetrovih iz furlanske nižine. Podjetje Solkanska industrija apna je pred tremi leti moralo po odločbi inšpekcije zapreti štiri od petih peči v kamnolomu, proizvodnjo apna pa zmanjšati na petino oziroma največ na 50 ton na dan. Pred tem je Agencija za okolje (ARSO) podjetju tudi zavrnila zahtevo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, ki bi omogočalo obratovanje peči za proizvodnjo in hidriranje apna. Izpusti prahu iz peči v kamnolomu so namreč presegali dovoljene zakonske meje. Pri anhovskem Salonitu, ki je lastnik Solkanske industrije apna, tako že zadnjih šest let pripravljajo vso potrebno dokumentacijo za sanacijo in novogradnje na območju kamnoloma nad Solkanom. Tehnološko posodobitev nameravajo izvesti v dveh etapah, in sicer bodo najprej obnovili naprave v kamnolomu, nato pa tam zgradili še novo tovarno apna in apnenih izdelkov. Na Salonit smo poslali vprašanja o konkretnih načrtih, vendar odgovorov niso poslali.

V postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja pa se je vključila tudi mednarodna organizacija za zaščito in okolje Alpe Adria Green. Kot poudarja njen predsednik Vojko Bernard, naj bi zaradi škodljivih vplivov, med katerimi je tudi industrija apna, v Solkanu izgubljali prebivalce, predvsem mladino. Prah naj bi Solkancem tudi onemogočal pridelavo vrtnin in povzročal vrsto drugih težav. “Nismo proti proizvodnji v kamnolomu, zahtevamo le, da Solkanska industrija apna uporablja napredno in čisto tehnologijo. Najbližje hiše so od kamnoloma oddaljene le dobrih 300 metrov,” je pripombe okoličanov strnil tudi predsednik krajevne skupnosti Solkan Jožko Leban. “Najprej je treba sprejeti občinski podrobni prostorski načrt za solkanski kamnolom, šele nato pa lahko zaprosijo za okoljevarstveno soglasje. Salonitovi mlini meljejo zelo počasi,” dodaja Niko Jurca, načelnik za okolje, prostor in javno infrastrukturo na novogoriški mestni občini.

Peticije in protesti krajanov

Pred leti so se v Solkanu vrstile peticije in protesti krajanov zaradi zadušljivega prahu, ki je bruhal iz tovarne sredi kraja, in zaradi nenehnega ropota ter tresljajev ob miniranju v bližnjem kamnolomu, od koder vozijo surovino. Na leto je Solkanska industrija apna porabila vsaj sto tisoč ton surovine za izdelavo 65.000 ton živega apna in 20.000 ton hidrata. Razmere so se v 135 letih obratovanja precej izboljšale.

IZJAVA ZA JAVNOST v zvezi z izjavami Italijanskega ministra g.Corrada Passera-ja o nujni izgradnji plinskega terminalu Žavlje


 

clip_image002

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave

Prešernova 26, 4270 Jesenice, GMS: 051 311 450/ Tel: +386 4583 6640

 

IZJAVA ZA JAVNOST

 

V Alpe Adria Green, se že leta prizadevamo, zaradi negativnih vplivov na okolje, da se ne bi zgradili plinski terminali v Tržaškem zalivu. Zadnji mesec se pričela s strani posameznikov iz vrha Italijanske politike, ki jo vodi italijanski minister za infrastrukturo Corrado Passera
Gas Natural bo v Žavljah postavil plinski terminal. In to, tudi če mu nasprotujejo občini Trst in Milje, Pokrajina Trst, stroka, mnogi Tržačani pa tudi mnogi Slovenci, zaradi čezmejnih vplivov na okolje in varnost ljudi. Tako jasen je italijanski minister za infrastrukturo Corrado Passera v intervjujujih za italijanske medije. “Plinski terminal v Žavljah je treba začeti graditi čim prej, saj je to velika priložnost za vso državo,” je odločen minister Corrado Passera. Tako jasno in brezkompromisno uplinjevalnika ni zagovarjal še noben italijanski minister doslej.
Dejstvo, da se na Tržaškem krepi nasprotovanje gradnji plinskega terminala na tako neprimernem območju, kjer je že obilica težke in kemične industrije, ga ne skrbi. Poudarja samo prednosti uplinjevalnika.“Prebivalci morajo vedeti, da za plin plačujejo v povprečju od 20 do 25 odstotkov višje račune za ogrevanje tudi zato, ker Italija nima dovolj objektov, kot bo ta,” poudarja Passera. Zanj je terminal v Žavljah ključen za razvoj tega območja, predvsem pristanišča, z njim pa naj bi Italija postala pomembna južnoevropska vstopna točka za zemeljski plin.
To kapanjo vodi g.Passera da bi prepričal člane konference, ki jo poleg predstavnikov Dežele Furlanije-Julijske krajine (FJK) sestavljajo še predstavniki tržaške občine in pokrajine ter stroke in so 13.07.2012 od Gas Natural zahtevali dodatno dokumentacijo, ki naj bi jim jo investitor predložil v 30 dneh. Ker je sedaj čas poletnih počitnic, je pričakovati, da bo ta dostavljena do septembra. Takrat naj bi konferenca tudi dokončno sprejela odločitev v zvezi z uplinjevalnikom. Drugi vzork te njegove »kampanje« pa je, da se Italiji približuje plinovod »JUŽNI TOK«, ki bi dokončno izničil Passerajeve argumente za podporo plinskim terminalom v tržaškem zalivu. V Alpe Adria Green razpolagamo tudi z novimi dejstvi o zavajajočih načrtih Gas Natural-a, ki bi gradil ta uplinjevalnik. Te zavajajoče načrte bomo predstavili širši javnosti na novinarski konferenci v mesecu septembru, ko se predvideva ministrsko srečanje med Italijo in Slovenijo.

Predsednik Alpe Adria Green: Jesenice/Trst: 25.07.2012

Vojko Bernard

TRST.14.07.2012 (1) vojko

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo: https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

NAMENITE NAM LAHKO TUDI DEL DOHODNINE, KI JO SEDAJ PLAČUJETE DRŽAVI, AAG. Z NJO NAMERAVAMO KUPITI ANALIZATOR VODE, VAŠI POTOMCI IN NARAVA VAM BODO HVALEŽNI! https://alpeadriagreen.wordpress.com/2011/12/23/namenite-del-dohodnine-aag-vai-potomci-in-narava-vam-bodo-hvalezni/

Izpoljen obrazec DURS-a – ZAHTEVA za namenitev dela dohodnine za donacije, vam lahko pošljemo tudi po e-pošti, če nam to sporočite na alpeadriagreen@gmail.com

ODPRTO PISMO SLOVENSKI JAVNOSTI Poziv k razumu glede cepljenja deklet s cepivom HPV


 

 

Poziv k razumu glede cepljenja deklet s cepivom HPV

Starši že nekaj let zaskrbljeno opazujemo intenzivno oglaševanje cepiva proti humanim papiloma virusom (HPV) in resne stranske učinke cepljenja. Ponekod je cepivo postalo celo obvezno za mlada dekleta, drugod se je ciljni trg za prodajo cepiva hvaležno razširil na mlade fante. Pri nas na srečo ne. Zakaj »na srečo«? Ker temelji na (medicinsko nedokazani) ideji, da cepivo prepreči okužbo s temi virusi, zdravniki, ki cepivo priporočajo, pa javnost zavajajo, da »cepivo varuje pred rakom«.

Prav zdaj, ko v malem slovenskem peskovniku poteka farmacevtski spopad za prodajo tega cepiva, je odmevni ameriški spletni medij Natural News mednarodno javnost soočil z drugačnimi dejstvi. Z dobro organizirano mrežo raziskovalnih novinarjev je pridobil dokumente ameriškega zveznega urada za prehrano in zdravila FDA in druge vire ter v posebnem raziskovalnem poročilu (vir 1) razkril, da se FDA kot krovni nadzorni organ, ki naj bi bdel nad zdravjem ameriškega naroda, že nekaj let dobro zaveda, da HPV sploh ni neposredno povezan s povzročitvijo raka materničnega vratu.

Natural News je razkril tudi, da so se cepiva proti HPV v medicinskih študijah izkazala kot cepiva brez vrednosti, nesposobna obračunati z virusom HPV pri ženskah, pri katerih je bil virus že prisoten. Ob tem se zdi znanstveno utemeljevanje potrebnosti zdravstvene politike, ki bi uvedla »obvezno cepljenje za vse«, kot slaba reklama.

Raziskovalno poročilo nadalje razkriva dokaze, da eno od teh cepiv, tj. Gardasil, povečuje tveganje za nastanek predrakavih sprememb materničnega vratu pri nekaterih ženskah. Gre za porast tveganja tudi do 44,6 odstotka! Ali to pomeni, da Gardasil (pri nas naprodaj pod imenom Silgard) raka na materničnem vratu lahko tudi povzroči? Natanko to je pred dvema letoma v intervjuju dejal (pokojni) primarij prof. dr. Miha Likar, starosta slovenske imunologije: da ne vemo, ali bo to cepivo več raka povzročilo ali preprečilo in da z njim ne bi cepil svojih vnukinj (vir 2). Kdaj bo najširša slovenska javnost izvedela to povsem drugačno plat zgodbe?

Cepivo, ki ga promovirajo kot učinkovito varovalko pred HPV, je bilo odobreno po hitrem postopku brez ustreznih znanstvenih študij, po informacijah neodvisnih virov pa je morda veliko nevarnejše za prihodnje zdravje žensk, kot če ženske ne naredijo ničesar, torej če ne prejmejo nobenega cepiva. Obseg resnih stranskih učinkov cepiva je alarmanten. V ZDA statistika kaže visoko število poškodb in tudi smrti po prejetju cepiva (vir 3). V mnogih državah so se formirala starševska gibanja in spletne strani, ki opozarjajo na resne posledice po tem cepivu (vir 4). Že mesece potekajo javna predvajanja večkrat nagrajenega dokumentarnega filma The Grater Good (Višje dobro), v katerem posledice cepiva HPV opisujejo jokajoča bolna dekleta in njihove prizadete družine (vir 5). Jeseni bomo gledali nov dokumentarec o žrtvah cepiva Gardasil: One More Girl (Še eno dekle) (vir 6). Nič drugačne niso zgodbe britanskih deklet, žrtev cepiva Cervarix, izdelka konkurenčnega proizvajalca. Že leta 2009 so britanski mediji poročali o dekletih s hudimi nevrološkimi obolenji, kot so paralize in epileptični napadi (vir 7), najbolj pa je odmevala tragedija 14-letne Natalie Morton, ki je umrla zaradi hude reakcije na Cervarix (vir 8). V tujini strokovnjaki ostro polemizirajo, v Sloveniji pa o tem javno sploh ne razpravljamo? Nas ne zanima, ali cepivo našim dekletom koristi ali škodi? Slepo verjamemo propagandnim brošuram farmacevtov? Nas zanima le to, kateri gigant bo posnel smetano?

Natural News v poročilu opisuje podrobnosti velikih goljufij, ki so jih zagrešile vodilne zdravstveno-politične ustanove, korupcijo v vrstah ameriške FDA v povezavi s farmacevti in vpletenost politikov na najvišji ravni (npr. guvernerja zvezne države Teksas, ki je staršem prek medijev lagal in grozil, da bodo morali v zapor, če deklet ne bodo pripeljali na cepljenje; mnogi so vplivnemu politiku nasedli).

Kako visoke so stave v poslu cepljenja deklet, lahko zadnje tedne nazorno spremljamo tudi pri nas. Slovenski mediji skrbno poročajo o borbi za to javno naročilo, toda starši bi potrebovali še drugačne informacije: odgovore glede razkritih neučinkovitosti, tveganj in stranskih učinkov cepiva HPV. Slovenska dekleta proti stranskim učinkom zagotovo niso imuna, saj gre vendar povsod za isti cepivi! Razkritij ni mogoče zanemariti, gre za zdravje na tisoče mladih deklet in ne bi bilo prvič, da bi se medicina hudo zmotila. Zgodovina je polna njenih zmot, ki jih ljudje plačujejo z življenji.

Slovenski starši se lahko odgovorno odločamo le, če imamo možnost poučiti se tudi iz nepristranskih virov, ne zgolj iz propagandnih brošur, farmacevtskih sporočil za javnost in mnenj zdravnikov, ki starše vedno »pozabijo« seznaniti s tveganji in jim pred cepljenjem ne omogočijo branja stranskih učinkov, zabeleženih v navodilih za uporabo cepiva (čeprav jih je proizvajalec priložil cepivu prav v ta namen). Če nepristranskosti ne more ali noče ponuditi stroka, moramo starši informacije pridobiti sami, ob pomoči neodvisnih raziskovalnih novinarjev in od tistih zdravnikov v tujini, ki dobro poznajo temno plat zgodbe o cepivu HPV. To je edino zagotovilo, da bodo starši, ko bo cepivo HPV v Sloveniji spet na voljo, lahko informirano razmislili o njegovi varnosti in tveganjih uporabe pri svojih otrocih.

Starši obveščamo Slovenijo

starsi.obvescamo@gmail.com

*Raziskovalno poročilo o cepivu HPV si lahko preberete na:

http://www.naturalnews.com/Report_HPV_Vaccine_0.html#ixzz20lEoXCit (vir 1)

*Drugi navedeni viri:

http://freeweb.siol.net/dakoren/prof.%20Likar.htm (vir 2)

http://sanevax.org/hpv-vaccine-vaers-reports-march-2012/ (vir 3)

http://truthaboutgardasil.org/ (vir 4)

http://www.greatergoodmovie.org/ (vir 5)

http://www.onemoregirlfilm.com/ (vir 6)

http://www.telegraph.co.uk/health/women_shealth/4986930/Cervarix-the-simple-injection-causing-so-much-controversy.html (vir 7)

http://www.telegraph.co.uk/health/healthnews/6241398/Tributes-to-14-year-old-schoolgirl-who-died-after-being-given-cervical-cancer-jab.html (vir 8)

V aktivistično starševsko gibanje je povezanih prek tisoč staršev, skupaj z družinami več kot 5.000 ljudi. Slovensko javnost seznanjamo s tistimi temami glede zdravja otrok, kjer prihaja do manipulacij, prikrivanja dejstev in pomanjkanja nepristranskega obveščanja. Starše prosimo in pozivamo, naj te informacije prek svoje elektronske pošte posredujejo še drugim staršem. Urednike slovenskih medijev pa prosimo za javno objavo tega odprtega pisma. Kontakt na starsi.obvescamo@gmail.com.

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo: https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/ SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

NAMENITE NAM LAHKO TUDI DEL DOHODNINE, KI JO SEDAJ PLAČUJETE DRŽAVI, AAG. Z NJO NAMERAVAMO KUPITI ANALIZATOR VODE, VAŠI POTOMCI IN NARAVA VAM BODO HVALEŽNI! https://alpeadriagreen.wordpress.com/2011/12/23/namenite-del-dohodnine-aag-vai-potomci-in-narava-vam-bodo-hvalezni/

Izpoljen obrazec DURS-a – ZAHTEVA za namenitev dela dohodnine za donacije, vam lahko pošljemo tudi po e-pošti, če nam to sporočite  na alpeadriagreen@gmail.com

ITALIJANSKA KEMIJSKA OROŽJA V ZAPUŠČENIH VOJAŠKIH SKLADIŠČIH, POD MORJEM IN POD ZEMLJO TRŽAŠKE POKRAJINE?


clip_image002

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave

Prešernova 26, 4270 Jesenice, GMS: 051 311 450/ Tel: +386 4583 6640

 

ITALIJANSKA KEMIJSKA OROŽJA V ZAPUŠČENIH VOJAŠKIH SKLADIŠČIH, POD MORJEM IN POD ZEMLJO TRŽAŠKE POKRAJINE?

Podružnica AAG v Italiji nam je sporočila, da obstajajo zapuščena vojaška skladišča iz časa druge svetovne vojne na griču Dolga Krona (Montedoro) pri Žavljah, med Dolinsko in Miljsko občino. Opisali so podzemno trdnajvo z vsaj 14. zakopanimi skladišči.

V Alpe Adria Green smo se odločili, da stvar razišče naša eko-patrulja. Eko-patrulja AAG je to območje obiskala v petek, 20.07.2012 in ugotovila da, se med gosto vegetacijo iz zemljišča pojavljajo mnoge izpušne cevi cistern, ki so zakopane v različnih globinah. Močne vonjave po ogljikovodikih in ostanki petroleja ob vhodu in na dnu nekaterih cistern, kažejo, da je bila ta struktura v času druge svetovne vojne namenjena ogromnemu vojaškemu skladišču goriv.

clip_image003

Foto: AAG

Celotno območje je v povojih desetletjih ostalo vojaška cona, kjer je bilo vsako civilno nadzorovanje nemogoče. Še danes ni jasno ali je zagrajena cona prešla civilni upravi ali je še vedno del vojaškega premoženja. Ostaja le dejstvo, da nihče ni pomislil o bonifikaciji cone ali za tesnjenje omenjenih cistern, čigar vsebina počasi pronica v bljižna zemljišča in onesnažuje okolje. Zadeva je zaskrbljujoča, saj se v neposredni bližini nahaja podzemeljski občinski vodovod. Je sploh mogoče, da se nihče ne zaveda tveganja za javno zdravstvo na obmejnih območjih, kjer živi slovenjska manšina v Italiji?

Verjetno je “skrivnostni” griček hranil, ali še vsebuje nekaj nevarnejšega. Nekateri ostanki kemijskih snovi se lahko še vedno nahajajo v globinah Dolge Krone. Obdobje izgradnje in lokacija podzemeljske trdnave z vsemi njenimi bunkerji in izvedbami, odpira kar nekaj vprašanj. Je mogoče to eno italijanskih super skrivnostnih skladišč za kemijsko orožje?

Pred in med 2’svetovno vojno je Italija zasegla znatno število kemičnih in bakterijskih orožij (med okupacijo Etiopije so jih celo preizkuševali nad nedolžnim prebivalstvom).

Najbolj uporabljene kemične snovi so bile: plin gorčica (mustard gas-ipirit), fosgen, antraks in arzenik. S temi kemikalijami so nadevali topniške krogle armade in vojaške mornarice ter bombe vojaške aeronavtike. Vsaj 1000 ton sodov ipirita. V dveh skladiščih v Piemontiu so zasledili 110.000 topniških nabojev raznih mer z plinsko bojno glavo fosgena od kalibra 75 mm do težkih 305mm (en naboj za tisoč življenj).

Z odprtjo vzhodne fronte je bilo nujno dobiti mesto za skaldiščenje kemičnega orožja glede na mogočo uporabo le tega med vojno. Trst, ravno ob meji, z velikim pristaniščem, petrolkemijskimi obrati in obsežnimi skaldišči (v katere se bi z lahkoto polnilo pripravljene kemične sestavine), je bil strateškega pomena. Vendar bi morala biti ta skladišča zaradi nevarnosti letalskega bombandiranja pod zemljo. V Trstu je tak obrat že obstajal. Rafinerijo Aquila so zgradili leta1937 ob vhodu industrijskega pristanišča na miljski obali, ravno pod Dolgo Krono. Gradnja podzemeljske trdnajve na vrhu griča in povezava z rafinerijo pa se je pričela1941 leta.

Zavezniške sile so rafinerijo večkrat bombardirale. In čeprav je najhujši napad 10.6.1944 zaustavil njeno delovanje do konca vojne, so bunkerji na bljižnem griču ostali nedotaknjeni. Tako obsežno strukturo in njeno vsebino so namreč zaveške sile zelo verjetno poznale in se ji namenoma izognile.

Pomembno je tudi, da se preišče kam je to orožje izginilo. Nacistična Nemčija si je Trst priključila 8. 9.1943 in, da ne bi orožje prešlo Jugoslovanskim partizanom, ga je proti koncu vojne skrila ter odvrgla v morje in kraške jame. Iste združene sile, ki so ob koncu druge svetovne vojne upravljale medtem nastalo cono A Svobodnega tržaškega ozemlja, bi verjetno imele interes uničiti neudobni arzenal in preprečiti možnost, da se ta vrne pod italijansko kontrolo. Takrat so orožje enostavno zasuvali pod zemljo in nekatera javna dela zavezniških sil so bila npr. razširitev obal z nasuvanjem materiala. Največja plaža Trsta je od takrat zasuta Barkovljanska obala.

clip_image005

Foto: AAG

Problem pa se vendar tiče le Dolge Krone. 1954 leta, ko se je Italija “vrnila “ na to ozemlje, je pričela veliko čistilno akcijo v provinci. Odlagališča so nastala povsod. Opravili so nova zakopavanja, razširili obstoječa odlagališča in brezkrbno prikrivali doline in jame. Največji odlagališči sta na območju izlivov rek Glinščice in Ospa, katere loči omenjen grič Dolga Krona. Ne manjka niti podmorskih odlagališč, katerih je v tržaškem zalivu na pretek. Ozemlje, ki je po določbah Mirovne pogode razoroženo in neutralno ozemlje, je tako postalo italijansko državno odlagališče odpadkov.

SANYO DIGITAL CAMERA

Foto: AAG

Globoko onesnažene cone s prisotnostjo orožja, so danes dolina pri Orleku-Valle di Noghere (kjer so že dobili vojaške naprave), ozemlje ex odlagališča pri Trebčah na tržaškem krasu, več kraških jam (v nekaterih slučajih so vhod prikrili z eksplozijo), nekatera obalna odlagališča (Barkovljanski nasip-plovni kanal v Žavljah-livarna v Škednju) in vsa podmorska odlagališča.

V Alpe Adria Green se bomo prizadevali, da se ta območja sanirajo, obvestili pa bomo tudi širšo javnost in EU institucije o nerešeni sanaciji tega obmejnega območja z Slovenijo.

Predsednik Alpe Adria Green: Jesenice/Trst: 23.07.2012

Vojko Bernard

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo: https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/ SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

NAMENITE DEL DOHODNINE AAG , Z NJO NAMERAVAMO KUPITI ANALIZATOR VODE, VAŠI POTOMCI IN NARAVA VAM BODO HVALEŽNI! https://alpeadriagreen.wordpress.com/2011/12/23/namenite-del-dohodnine-aag-vai-potomci-in-narava-vam-bodo-hvalezni/

Postanite član mednarodne okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green–ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK


Postanite član mednarodne nevladne, nepolitične in neprofitne okoljevarstvene organizacije. Registrirani smo kot ekološko usmerjeno društvo ter vključeni v svetovno mrežo NVO TckTckTck. Naše delovanje sega tudi izven meja Slovenije, saj delujemo tudi  v Italiji, Hrvaškem, Makedoniji, Črni Gori, Bosni in Hercegovini ter Srbiji, kjer imamo svoja predstavništva.

V naši organizaciji delujemo na naslednjih področjih:

  • varstvo narave, okolja in zaščita zdravja,
  • pridobivanje znanj za obvladovanje ekoloških problemov,
  • reševanje propagiranje ekološke dejavnosti
  • pomoč društvom in civilnim inciativam na ekološkem področju
  • mednarodno sodelovanje na področju varstva narave, okolja in zdravja z ekološkimi organizacijami

STATUT AAG: http://alpeadriagreen.bravehost.com/index_files/Page718.htm

PROGRAM AAG: http://alpeadriagreen.bravehost.com/index_files/Page636.htm

Letna članarina za podporne člane znaša 15 evrov, za člane upravnega odbora in člane komisij pa znaša 30 evrov. Dijaki, Študenti in Brezposelni ne plačajo članarine! Upokojenci plačajo polovično članarino!

Prosimo vas, da pod “opombe” vpišite na katerem področju bi želeli delovati ali pa bi bili samo podporni član

V AAG zagotavljamo tajnost podatkov. Podatki se uporabljajo samo za interne potrebe društva!

V kolikor se bojite, da bi ti vnešeni podatki prišli v neprave roke, nam svoje podatke posredujte po e-pošti alpeadriagreen@gmail.com ali po klasični pošti na naslov:

Alpe Adria Green

Cesta Franceta Prešerna 26
Jesenice 4270
SLOVENIA

NAMENITE NAM LAHKO TUDI DEL DOHODNINE, KI JO SEDAJ PLAČUJETE DRŽAVI, AAG. Z NJO NAMERAVAMO KUPITI ANALIZATOR VODE, VAŠI POTOMCI IN NARAVA VAM BODO HVALEŽNI! https://alpeadriagreen.wordpress.com/2011/12/23/namenite-del-dohodnine-aag-vai-potomci-in-narava-vam-bodo-hvalezni/

Izpoljen obrazec DURS-a – ZAHTEVA za namenitev dela dohodnine za donacije, vam lahko pošljemo tudi po e-pošti, če nam to sporočite  na alpeadriagreen@gmail.com

pobuda h kvalitetnejšemu delovanja Ekosklada RS


Ob nekaj letnemu spremljanju delovanja Ekosklada in paralelnemu spremljanju delovanju Ministrstva za okolje in prostor, sedaj po reorganizaciji Ministrstva za kmetijstvo in okolje, je razvidno, da se Ekoskad usmerja vedno bolj na področje subvncioniranja občanov pri njihovih okoljevarstvenih projektih. Vedno manj pa podjetništvu in javnemu sektorju, še manj pa podpori slovenskemu nevladnemu področju, kateri vedno bolj postaja aktivnejši na okoljevarstvenem delovanju. Subvencioniranje javnega sektorja in podjetništva pri projektih je vedno bolj prepuščeno po veljavni zakonodaji velikim dobaviteljem energentov, kateri naj bi postali »mali ekoskladi« v ta namen.

Pravnim osebam Ekosklad nudi le ugodno kreditiranje okoljskih projekotv, kateri vsak za sebe prispeva k končnemu cilju, to je varovanje našega okolja. Pri tem se odpira vprašanje, kakšna je dejanska ponudba s primerjavo komercialnih bank?

Pri ugotavljanju temeljnih ciljev delovanja Ekosklada lahko ugotovimo, da je le to namenjeno varovanju našega ozračja, varovanju vode, tako pitne, kakor vse druge tekoče s površinsko vred s čiščenjem odpadnih voda in varovanje zemlje pred našimi komunalnimi in gospodarskimi odpadki.

Sam osebno sem sodeloval pri zadnji aktivnosti slovenskih proizvajalcev toplotnih črpalk v cilju ponovnega subvencioniranja in smo uspeli prepričati vodstvo Ekosklada. Pri tem uspehu smo ugotovili, da Ekoskald usmerja vse svoje delovanje predvsem v zmanjšano porabo električne energije, namesto v zmanjšanje vsebnosti prašnih delcev v ozračju in zmanjšanju toplogrednih emisij. Namesto, da bi Ekosklad pogojeval rabo Modre ali Zelene električne energije za pogon/obratovanje toplotnih črpalk, ker je ta proizvedena brez emisij, je preprosto zanemaril osnovno vlogo toplotnih črpalk. Če bi si ogledali statistične podatke o ogrevanju slovenskih individualnih in drugih objektov, bi vedeli kaj se dejansko dogaja pri ogrevanju in v katero smer je usmeriti subvencioniranje tovrstne vgradnje.

Pri tem ugotavljamo, da do sedaj pristojno ministrstvo ni nikoli sodelovalo pri programa delovanja Ekosklada, saj so tam poznali sprejete mednarodne obveze RS in bi, če tudi z drobnimi aktivnostmi zmanjševali naše zaostanke. Tako pa je okoljsko ministrtsvo delalo in živelo vzporedno z delovanjem Ekoskalda, še večji razdor pa je bilo slediti v mandatnem obdobju, ko je bil energetski sektor v okviru Gospodarskega ministrstva. In za nas zunanje opazovale državnega dogajanja je bilo čutiti veliko večjo povezavo med Direktoratom za energetiko in Ekoskladom, kakor pa povezavo z okoljskim ministrstvom. In tako se potrjuje dejstvo, da varovanje okolja in energetika nikakor ne

gresta skupaj. Država Avstrija subvencionira vgradnjo toplotnih črpalk s sistemom rabe energije zemlje (geosonda) in izvedejo letno po 5000 vgradenj. Tako počasi in zagotovo izpolnjujejo svoje sprejete obveznosti do EU z zmanjševanjem toplogrednih emisij in povečanjem rabe obnovljivih virov energije, kakor tudi na ta način zmanjšujejo vsebnost prašnih delcev.

Prav tako bi bilo smiselno subvencionirati individualne čistilne naprave za odplake iz individualnih objektov, ter tako zmanjšati pritisk na izgradnjo velikih čistilnih naprav. Preprosto na tem področju bi lahko Ekosklad naredil bistveno več.

Ob zaključku se postavlja vprašanje ali postaja Ekosklad Ekobanka ali naj naslednjih deset let prične aktivno opravljati funkcijo ekološkega fonda,namenjenega v pomoč izpolnjevanja meddržavnih obveznosti.

Naj bo to prispevek k jutrišnjemu uspešnemu deli Ekosklada RS.