ministrstvo za kmetiJstvo in okolje se je odzvalo pozivu kabineta PV na dopis AAG – DNEVU VODA NA ROB- NI SAMO ODPADEK TO, KAR LAHKO POBEREMO!


znak_AAG
IZJAVA ZA JAVNOST
DNEVU VODA NA ROB- NI SAMO ODPADEK TO, KAR LAHKO POBEREMO!

Dan vod bi moral pomeniti za vse nas praznik, saj je voda ravno tako pomembna za naš obstoj kot zrak pa žal ni tako. V Sloveniji že nekaj mesecev ni bilo normalne količine padavin, kar so zagotovo krive tudi podnebne spremembe. Suša že pušča posledice, ki se odražajo kot pomanjkanje pitne vode, predvsem v podalpskih občinah. To stanje se bo zaradi manjših pretokov rek iz tega področja kmalu razširilo na večji del Slovenije, saj bo padel tudi nivo podtalnice.
Stanje z pitno vodo v Sloveniji, pa zavestno poslabšujejo še posamezniki, ki zavestno onesnažujejo podtalnico in vodotoke z prekomernim gnojenjem ter z gnojenjem iz stranskega produkta iz bioplinaren ali bioelektraren. Kljub dokazom, ki jih tudi iz AAG posredujemo ustreznim službam in ministrstvom ti še vedno ne storijo nič, še več posamezniki, ki prijavijo izlivanje smrdeče tekočine na polja ali vodotoke dobivajo grožnje. Prijave oziroma mnenja, ki so podani s strani maloštevilnih državnih uslužbencev, ki imajo še okoljevarstveno zavest, pa naletijo na grožnje z izgubo služb ali premestitvijo.

Lake_Bled_fs
Kot primer navajam večmesečno dogajanje na območju Postojne.
V mesecu Novembru 2011 smo na poziv krajanov izvedli na območju Ilirske Bistrice EKO-patruljo, zaradi izlitja neznane smrdeče tekočine.
3. novembra smo dobili na Alpe Adria Green obvestilo da na področju Ko.Globovnik – Ilirska Bistrica nekdo pretaka smrdečo tekočino iz avto – cisterne v traktorsko cisterno in da tekočina izteka zaradi netesnosti tudi v okolje. Takoj smo na ta kraj poslali našo ekološko patruljo, ki je prispela na kraj dogodka, kjer se je zgodil spust smrdljive tekočine ( po vonju sodeč, naj bi bila gnojnica) iz cisterne. Patrulja AAG je ugotovila, da na kraju dogodka tam ni več nikogar, razen izlitja tekočine. Pred tem je bila na tej lokaciji, že policija iz Ilirske Bistrice, obveščena je bila okoljska inšpekcija, vendar ta ni prišla, ker je kar po telefonu ugotovila (brez analiz), da gre za gnojevko, ki pa da ni nevarna. Koliko je bilo izpusta je težko reči, ker je šlo verjetno za prečrpavanje iz cisterne v traktorsko cisterno.Pred tem so  še zalivali parcelo nasproti sejmišča preko ceste Il. Bis. – Podgrad kakšnih 500 m od sejmišča ob potoku, ki se izliva v reko Reko.
Viri podtalnice so padavine ter pronicanje površinske vode v podtalje. Padavinska voda izpira s pretakanjem po površju ter pronicanjem v tla in podtalnico različne snovi, lahko tudi strupene kemikalije. V takih primerih voda ni primerna za pitno vodo, zato so jo morali prebivalci Ilirske Bistrice z okolico prekuhavati.
Pitna voda, primerna za preskrbo prebivalstva in proizvodnjo živil, mora ustrezati kakovostnim merilom pravilnika o higienski neoporečnosti vode po mikrobioloških, fizikalnih, kemioloških in radioloških lastnostih ter glede vsebnosti pesticidov in bojnih strupov.
Z izpusti iz cistern so lahko spustili tudi strupene kemikalije, kot so delci težkih kovin, pesticidi, organska topila, poliklorirani bifenili, policiklični aromatski ogljikovodiki, fenoli in druge škodljive kemikalije, ki so dokazano rakotvorne in vplivajo na delovanje in razvoj organizma že v majhnih sledeh, zato bi morali biti odvzeti vzorci zemlje, kar pa je zato pristojni organ opustil, policija pa proti njemu ni ukrepala, temveč ga je samo pozvala naj pride na kraj dogodka.
Okoljski inšpektorat bi moral ugotoviti vsaj, da sta bila kršena Zakon o vodah in Uredba o ravnanju z odpadki in zoper kršitelja uvesti tako inšpekcijski kot tudi prekrškovni postopek.
Takih primerov je bilo na tem območju še nekaj in kmalu za tem je prišlo v javnost sporočilo, da voda na tem območju ni pitna, brez pojasnila zakaj. Primerna pa ni bila niti za lastno ustno higijeno!
V AAG smo spraševali pristojne zakaj se je to zgodilo, pa smo dobili samo izgovore pristojnih, da še raziskujejo primer ali pa da so krivi filtri na vodovodu. Zavod za zdravstveno varstvo iz Kopra je razkril, kakšno vodo z paraziti so že dal časa pili v Ilirski Bistrici in drugod.
V AAG nikoli pričakovali pohvale za naše in delo domačinov, namesto nje smo pričakovali takojšno sanacijo tega stanja ter odgovor nam in prebivalcem na tem območju od odgovornih, kdo so bili krivci za izredno stanje s pitno vodo na Postojenskem območju, ki bi ga po logiki stvari morali prejeti. Naši aktivisti in domačini so odkrili izlitja smrdečih tekočin ter poslali vzorce pitne vode na analizo, kar pa so pristojne službe smatrale kot nepotrebno, saj naj bi šlo po njihovih navedbah za neškodljivo gnojnico in našo paranojo.
V prepričanju, da so stvari na tem območju urejene, smo dobili 13.03.2012 e-pismo v katerem nas občan obvešča in prosi za pomoč. V petek 2. Marca 2012 do nedelje 4. Marca popoldan  in ponoči so zopet pričeli nepretrgoma dovažati in polivati smrdečo tekočino.  Polivali naj bi jo po travnikih in njivah med Staro vasjo in letališčem v Postojni. To področje je ob večjem deževju poplavljeno in tako smrdeča tekočina pride direktno v vodo -  potok Stržen kateri teče v reko Pivko. Poleg tega pa iz »čistilne naprave« pri Stari vasi teče prava gnojnica. Dogodke je prijavil policiji in na inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje – izpostavo Postojna. Iz odgovora, ki ga je prejel 09.03.2012 je razvidno, da inšpektorata ne zanima onesnaževanje okolja, temveč kdo je lastnik poškropljenih parcel. Napisali so celo grožnjo, da ga želijo z seznaniti z 39 členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru, ki pravi, da bo moral plačati kazen 500 evrov, če je podal lažno prijavo. Da presenečenj iz tega področja, še ne bilo dovolj smo dobili v soboto 17.03.2012 popoldan, še prijavo, da je nekdo večkrat praznil cisterno z smrdljivo tekočino pri Pivki, ki odteka v reko, to pa je po zakonu o vodah prepovedano. Primer bomo raziskali sami, saj smo izgubili prepričanje, da inšpekcijske službe delujejo v korist zdravemu okolju, zdravju državljanov in da živimo v pravni državni.
Kakšna bo pitna voda na tem območju po končanem sušnem obdobju in ko bodo prve močne padavine, sprale vso navoženo »smrdečo tekočino« v podtalnico, pa si lahko predstavljamo! Poleg tega je na tem področju prisotno še »institucionalno« onesnaženje vode – kjer čistilne naprave, ki to niso, spuščajo skoncentrirano svinjarijo v podtalnico (V. Bloke, Divača Sežana..)Po naših izkušnjah, ki jih imamo zopet ne bo odgovornega, čeprav se dobro ve kdo je zatajil v tem primeru, edino kar nam preostane je še pritožba na EU komisijo, za zaščito zdravja prebivalcev ter okolja, ki deloma leži tudi v NATURI 2000. Vodni tokovi pa so povezani z Škocjanskimi jamami, ki so pod UNESKOVO zaščito!!!

003
Na koncu, bi se povrnil k bioplinarnam in bioelektrarnam, ki so povečini sofinancirane z našimi sredstvi odnosno iz proračuna RS. Čudno je samo to, da imajo skoraj vse moč 999 KW, čeprav proizvajalci takih motorjev ne proizvajajo. Kdo koga sedaj zavaja odnosno se spreneveda s tem se v AAG ne bomo obremenjevali, zato imamo v Sloveniji računsko sodišče. Za nas je zanimiv podatek zaradi dejstva da te naprave za svoje delovanje ne potrebujejo okoljevarstvenega dovoljenja, ker imajo moč pod 1000 KW. Ali državne uslužbence važna nazivna moč batnih motorjev vgrajene v te naprave, ki je napisan na papirju ali dejanska moč, pa očitno v Sloveniji nikogar ne zanima vse dokler ni izdano gradbeno dovoljenje in okoliški prebivalci spoznajo, kakšno »pridobitev« so v tem okolju pridobili. To pa je že tematika ob dnevu čistega zraka in neprijetnih vonjev, če ga bomo v Sloveniji zaradi zastarele zakonodaje, ki dopušča prekomerno onasnaževanje na tem področju iznad EU direktiv, kdaj dobili!
Samo še stavek v razmislek: Koliko bo inšpektor zaračunal kazen posamezniku, ki se bo zmotil in bo odvrgel bananin olupek med ostale odpadke in ne med biološke? No če ste odgovorili sedaj veste zakaj obstajajo!!!
Predsednik Alpe Adria Green:                                                                                                                                                                                                                                                                                                                 Jesenice, 22.03.2012
Vojko Bernard

Suša + onesnaženje → žeja = dehidracija = odmiranje

Pogorje Karavank z mogočnim Stolom, Begunjščico in Dobrčo premore le nekaj skromnih bolj hudourniških potokov, od Završnice, Begunjščice, Peračice in to je že skoraj vse poleg nekaj manjših studencev in kakšnega hudournika ob hudi uri.
Nekoč pred leti so v Begunjščici živele celo leto postrvi, celo velike do 40 in več centimetrov.
Naši apetiti po vodi, dodatna vodovodna zajetja v dolini Drage in bistveno manj padavin so nam osušili strugo, ki je v zadnjih letih, kar nekaj mesecev poleti in pozimi suha.
To si ko otrok ne bi mogel niti v sanjah podstavljati, saj smo se igrali v strugi rak in potoka čez celo leto.
Tudi pri nas doma se uresničuje črni scenarij na katerega nas opozarja gospa Lučka Kajfež v medijih in še vedno mislimo, da nas so suše problem puščav.

Še posebej pa me žalosti skrb naših industrijskih paradnih konj, ki se v svetu reklamirajo kot eko navtično ali letalska podjetja pri tem pa delujejo v lokalnem okolju sila nekorektno.

Vsakih nekaj dni pa iz te iste industrijske cone exSukna priteče tudi odvečna tehnološka odplaka brušenja, razmaščevanja… Siva, voda z usedlino in penami. Tu se izdelujejo krila in trupi za Pipistrel, hibridna lovila poleg tega pa je še nekaj manjših podjetji, ki se ukvarja z kovinsko stroko in površinskimi zaščitami.

Po naši veljavni zakonodaji ne smejo v vodotok izpuščati ne meteornih vod ne odpadnih vod. Teh istih vode ne smejo spuščati niti v kanalizacijsko omrežje.

Kaj torej preostane podjetju?

Edina možnost je, da se pod krinko noči znebi odvečnih vod.
Inšpektorji pogledajo stran, politiki se hvalijo še naprej z uspehi podjetnikov…
Struga potoka pa ostaja samo še kloaka za tehnološke vode s strugo zasuto z staro šaro, smetmi in vseh sort navlako in nestrokovno samogradnjo brežin.

Gasilci in policija se le nejevoljno še odzivajo na klice krajanov. Vse inšpekcijske službe in policija pa ne zmorejo toliko »jajc« da bi se enkrat prepričali, kaj so te vode in kdo jih izpušča saj je v tej industrijski exSukno coni več subjektov, ki bi lahko bili vir teh odplak. Potem bi lažje temu poslovnemu subjektu »strokovni« inšpektorji morda najprej strokovno svetovali in skupaj rešili problem izpustov.

Ob slikah neodgovornega odnosa do narave na Kitajskem , Indiji… pozabljamo, da se ekološka zavest začne doma na našem pragu in naši najbližji okolici, šele potem ko ne izpuščamo stirena in odplak lahko trdimo da smo zeleni in eko in vsega spoštovanja vredni.

Civilna iniciativa naša »Dolina Draga«

Alpe Adria Green zbira sredstva za nakup merilne prenosne naprave za merjenje imisij vode

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2012/03/02/aag-zbira-sredstva-za-nakup-merilne-prenosne-naprave-za-merjenje-imisij-vode/

Posredovanje Kabineta Predsenika Vlade RS na naš dopis:

002

003

004

005

POVEZANA NOVICA:

Ministrstvo za zdravje se je odzvalo pozivu kabineta PV na dopis AAG – DNEVU VODA NA ROB- NI SAMO ODPADEK TO, KAR LAHKO POBEREMO!

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.