Vlada z dvema ločima potezama želi zavesti slovensko javnost!


Zakon o graditvi objektov  v katerem se v medijih sliši bore malo, bo skupaj z Predlogom novele zakona o kmetijskih zemljiščih, s katero bodo predlagatelji (poslanci vladajoče koalicije brez SLS) z manjšimi odškodninami za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč dokončno odprl vrata umazani industriji na najboljših kmetijskih površinah!  Z to kombinacijo, bo tudi odvzeta možnost nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem iteresu in javnosti odvzeta pravica, ker ustna obravnava ne bo več obvezna v vseh primerih izdaje gradbenega dovoljenja!

 

SPOROČILO ZA JAVNOST

20. REDNA SEJA VLADE RS

Zakon za enostavnejšo, hitrejšo in cenejšo pot do izvedbe gradbene investicije

Vlada je na današnji seji določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov in ga pošlje v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem zakonodajnem postopku.

Besedilo Zakona uvaja rešitve, katerih posledica bo razbremenitev vseh ravni odločanja v postopkih dovoljevanja gradenj. Uvedba v Zakonu zapisanih rešitev bo pomenila pocenitev in poenostavitev postopkov, odpravljajo se torej administrativne ovire, ki so bile zaznane v praksi.

Posledica uveljavitve Zakona bo tudi sprostitev investicij, kar predstavlja podlago za zagon gospodarstva v določenih panogah. Dolgotrajnost teh postopkov ter preobremenjenost vseh stopenj odločanja za državo namreč predstavlja grožnjo v smislu nastanka težko popravljivih posledic.

Zakon konkretno odpravlja obveznost pridobitve projektnih pogojev – odločitev o tem je prepuščena projektantu. Krajšajo se roki za izdajo soglasij in uveljavlja se načelo, da specialni predpisi teh rokov ne morejo urejati drugače. Ukinja se možnost prekinitve postopka izdaje gradbenega dovoljenja v primeru izdaje soglasja po preteku roka. Določajo se pravila glede sodelovanja stranskih udeležencev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja z namenom pospešitve postopkov – ustna obravnava ni več obvezna v vseh primerih izdaje gradbenega dovoljenja, vzpostavlja se fikcija vročitve vabil in odločb, če investitor z lastnikom zemljišča sklene pogodbo, s katero izkazuje pravico graditi, se šteje, da se ti stranski udeleženci strinjajo z gradnjo in se jim gradbeno dovoljenje le vroči.

Spremembe zakona omogočajo gradnjo stavb, ki se samooskrbujejo, kadar se uporabijo energetsko in okoljsko učinkovitejše rešitve ali kadar komunalna oprema ni zgrajena. Z uveljavitvijo jasnejše definicije pojma vzdrževanje objekta se olajša energetska prenova stavb. Uvaja se možnost, da investitor za odgovornega vodjo projekta in odgovornega vodjo revidiranja in odgovornega vodjo gradbišča imenuje osebe, ki jim zaupa in ki izpolnjujejo pogoje za udeleženca pri graditvi. Uvaja se pravilo, da se za enostanovanjsko stavbo, zgrajeno na podlagi gradbenega dovoljenja, izda uporabno dovoljenje samo, če investitor to izrecno zahteva. Črtajo se nekatere določbe zakona, ki so podzakonska materija (glede podrobnejše vsebine projektne dokumentacije in glede izvedbe javnih natečajev). Določbe tega zakona omogočajo legalizacijo nekaterih objektov pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

Poenostavitev postopkov in sprostitev omogočanja investicij podlaga tudi za zagon gospodarstva

Vlada je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju in ga predloži Državnemu zboru RS v obravnavo po nujnem postopku.

Novelacija Zakona bo pomenila poenostavitev postopkov, odpravljajo se torej administrativne ovire, ki so bile opažene v praksi; posledica bo tudi sprostitev omogočanja investicij, kar je podlaga za zagon gospodarstva v nekaterih panogah.

Spremembe in dopolnitve temeljijo predvsem na ugotovitvah, da postopki priprave občinskih prostorskih načrtov, ki jih občine nujno potrebujejo za izvedbo svojih razvojnih projektov in za večja investicijska vlaganja na svojem območju, potekajo prepočasi in zato resno ovirajo hitrejši razvoj občin in s tem tudi razvoj Republike Slovenije. Zato je z novelo ZPNačrt predvidena racionalizacija postopkov priprave ter spreminjanja in dopolnjevanja prostorskih načrtov in z njo povezane posamezne sistemske rešitve, ki bodo občinam pomagale pri pripravi splošnih prostorskih aktov občine, OPN, in umeščanju konkretnih, za občino razvojno pomembnejših posegov in prostorskih ureditev v prostor s podrobnejšimi prostorskimi akti, OPPN.

Novela prinaša tudi nekatere nove vsebinske sklope oziroma naloge, zlasti na ravni države, namenjene uporabi na občinski ravni. V besedilu so navedene tudi nekatere spremembe v sistemu razmerij in vsebin med občinskimi prostorskimi akti.

Nenazadnje se z novelo uvajajo tudi nekatere manjše spremembe pri opremljanju stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo in spremembe, ki omogočajo vzpostavitev zbirke podatkov o upravnih aktih, ki se nanašajo na gradnje.

Umeščanje prostorskih ureditev z nižjo porabo javnih sredstev in časovnimi prihranki

Vlada je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor in ga predloži Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po nujnem postopku.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor v prvi vrsti zmanjšuje odhodke iz proračuna.

Poglavitni razlog, ki utemeljuje potrebo po spremembi zakona je dejstvo, da je potrebno poiskati rešitve, ki bodo pripomogle k zmanjšanju izdatkov iz državnega proračuna, odpraviti določene nejasnosti in nedoslednosti, ki so se pojavile v času izvajanja ZUPUDPP in poiskati rešitve, ki bodo omogočale tudi časovne prihranke. Cilj tega predloga je dodatna optimizacija že uveljavljenega postopka umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor.

Z vidika administrativnih posledic bodo učinki zakona vidni na povečanju odgovornosti investitorja za pripravo državnega prostorskega načrta, ki je eden od ključnih akterjev. Posledice bodo tudi racionalizacija in povečanje odgovornosti državnih nosilcev urejanja prostora, racionalizacija v delu postopka celovite presoje vplivov na okolje, dosledna združitev investicijske in prostorske dokumentacije v izogib podvajanju dokumentacije, združevanje več različnih in časovno zaporednih vlog občin in ureditev položaja razlastitvenega upravičenca.

Poleg tega novela ZUPUDPP vsebuje še vrsto manjših sprememb, ki odpravljajo nejasnosti in nedoslednosti in manjše redakcijske popravke. Namen teh rešitev je odpraviti pomanjkljivosti in iracionalnosti sedanje ureditve ter na tak način pospešiti pripravo državnih prostorskih načrtov oziroma izvedbo v njem načrtovanih posegov v prostor.

Z vidika zmanjšanja finančnih sredstev zakon zmanjšuje število končnih elaboratov v analogni obliki (na en izvod) z dnem vzpostavitve portala prostorskega informacijskega sistema.

Drugi učinki so še prepoved zaračunavanja podatkov, potrebnih v postopkih priprave državnih prostorskih načrtov, možnost izdelave različne stopnje podrobnosti projektne dokumentacije, glede na zahtevnost projekta in potrebne okoljske postopke in dosledna združitev investicijske in prostorske dokumentacije.

Sprememba Zakona o kmetijstvu

Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu.

Cilj predlaganega zakona je predvsem odprava administrativnih ovir in zmanjševanje stroškov za postopke uveljavljanja ukrepov skupne kmetijske politike, hkrati pa povečanje učinkovitosti izvajanja ukrepov in zagotavljanje namenske porabe sredstev. Predlog zakona je povezan z veljavnim proračunom, ki zmanjšuje sredstva za izvajanje ukrepov.

S predlogom zakona se med drugim določa obveznost upravičencev, da za vsa plačila ukrepov kmetijske politike uporabljajo samo en transakcijski račun; določa pristojnost prvostopnega organa, da z odločbo odvzame upravičenja ali odloči o vračilu sredstev za ukrepe kmetijske politike; podaljšuje sedanji rok s šestih mesecev na eno leto, v katerem lahko Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja stranki odločbo odpravi ter izda novo odločbo; predpisuje, da rok izdaje nove odločbe šteje od datuma na odločbi; omogoča obročno odplačevanje dolga upravičencev; skrajšuje obdobje prepovedi kandidiranja za ukrepe razvoja podeželja s petih na dve leti ter znižuje sankcije v primeru neporočanja o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti iz pogodb o pravici do sredstev.

Spremembe Zakona o vodah

Vlada RS je sprejela Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah.

Predlagane spremembe zakona sodijo v okvir ukrepov za spodbujanje gospodarstva, ki jih je sprejela vlada v letu 2012 in se nanašajo na področje voda. Tako se bodo uredila najbolj pereča vprašanja na področju vodovarstvenih območij, poenostavil se bo postopek podeljevanja vodnih pravic in uredila poenostavitev prenosa vodnih pravic ter uredila uveljavitev izjem od doseganja okoljskih ciljev v primeru javnega interesa. Poenostavili se bodo postopki podeljevanja vodnih pravic za lastno oskrbo s pitno vodo. Izvedel se bo prenos določenih vrst rabe vode iz koncesij na vodna dovoljenja z namenom izboljševanja poslovnega okolja z odpravo težavnih in dolgotrajnih ter dragih postopkov za pridobitev koncesije. Na področju vodovarstvenih območij se bo bolj natančno opredelila obveznost izplačila nadomestil. V skladu s pravom EU bo opredeljena možnost dopustnih izjem pri doseganju predpisanih okoljskih ciljev na področju voda za, če gre za javni interes. Pri podeljevanju vodnih pravic (koncesije) pa se bo poenostavil postopek prenosa vodnih pravic, ki je nedorečen in v praksi povzroča zamik ali celo odvračanje od investicij na področju rabe vode.

Spremembe Zakona o varstvu okolja

Vlada RS je sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja.

Predlog zakona vsebuje nekatere spremembe in dopolnitve veljavnega Zakona o varstvu okolja, ki bodo spodbujale razvoj gospodarstva ter pripomogle k zmanjševanju administrativnih ovir in administrativnih bremen, in sicer: podaljšuje se veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj tudi za tiste dejavnosti in naprave, ki niso IPPC, s petih na deset let; spreminja se ureditev glede ostanka emisijskih kuponov iz rezerve za nove naprave iz Državnega načrta razdelitve emisijskih kuponov za obdobje od 2008 do 2012. O njihovem razpolaganju bo odločala vlada glede na izpolnjevanje mednarodno sprejetih obveznosti glede zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v okviru Kjotskega sporazuma in EU; del ravnanja s komunalnimi odpadki se bo lahko urejal tudi v okviru proste gospodarske pobude, če to ne bo v nasprotju z zahtevami varstva okolja in zdravja ljudi.

S pripravo predloga zakona, ki naj bi šel v vladno proceduro jeseni 2012, bodo prvenstveno prenesene še nekatere preostale zahteve Direktive o sistemu trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov, Direktive o industrijskih emisijah, usklajene pa bodo tudi nekatere druge določbe zakona z zahtevami Komisije, ki izvirajo iz EU-Pilotov in postopkov ugotavljanja kršitev evropskega prava.

Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do 2020

Vlada RS je sprejela Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020, s promocijskim sloganom »Les je lep« in naložila Ministrstvu za kmetijstvo in okolje ter Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, da o izvajanju akcijskega načrta iz prejšnje točke enkrat letno poročata vladi.

Akcijski načrt je operativni dokument za povečanje konkurenčnosti celotne gozdno-lesne vrednostne verige. Dokument opredeljuje les kot strateško surovino Slovenije. Akcijski načrt na podlagi analize stanja določa cilje, ukrepe, kazalnike in roke za intenziviranje gospodarjenja z gozdovi ter za oživitev in razvoj predelave lesa in energetske uporabe njegovih ostankov. Ključni cilji akcijskega načrta so: ustvarjanje trga za lesne proizvode in storitve; povečanje poseka in negovanosti gozdov, skladno z načrti za gospodarjenje z gozdovi; povečanje količine in predelave lesa na višjih zahtevnostnih stopnjah z novimi tehnologijami; nova delovna mesta in rast dodane vrednosti na zaposlenega v lesnopredelovalni panogi.

Slovenija je za Finsko in Švedsko tretja najbolj gozdnata država EU, kjer letno priraste več kot 8 milijonov m3 lesa, obnovljive surovine. Zaradi nizke konkurenčnosti gozdno-lesnega sektorja ter neurejene in celo prekinjene gozdno-lesne predelovalne verige, slovenskega lesa ne izkoriščamo v zadostni meri, slovenski les izvažamo, hkrati pa domača lesnopredelovalna panoga propada.

Pregled ureditve javnih agencij v Republiki Sloveniji

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji obravnavala gradivo »Pregled ureditve javnih agencij v Republiki Sloveniji«, ki ga je pripravila Služba Vlade RS za zakonodajo.

Gradivo prikazuje pregled ureditve javnih agencij v Republiki Sloveniji ter določene ugotovitve o prikazani ureditvi. Na podlagi gradiva Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo ugotavlja nujnost čimprejšnjega pristopa k prenovi sistemskega zakona o agencijah, ki bo v bodoče dejansko kot tak tudi učinkoval in bodo odstopanja od sistemskih rešitev le izjema. Do takrat pa bi se morala pristojna ministrstva pri pripravi novih rešitev na tem področju zavedati dosedanjih pomanjkljivosti in se jim v čim večji meri izogniti.

Odgovor Slovenije na uradni opomin Komisije zaradi neizpolnjevanja obveznosti direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst

Vlada RS je sprejela Predlog odgovora v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije, zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz prvega odstavka 3. člena in prvega odstavka 4. člena Direktive Sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst.

Komisija je v uradnem opominu zavzela stališče, da Slovenija ni izpolnila svojih obveznosti, ker ni zagotovila izčrpnega seznama območja Natura 2000 po Direktivi o habitatih (pOPS). Območja, ki bi morala biti vključena, je izključila iz nacionalnega omrežja iz razlogov, ki niso bili znanstveno utemeljeni.

Slovenija odgovarja, da je sprememba predpisa, s katerim odpravljamo kršitev, v programu dela vlade, za postopek pa je bil sprejet poseben izvedbeni projekt. Skrajni predvideni rok za sprejem predpisa je 20. 12. 2012. Ker je Komisija pisnemu opominu priložila obveznosti za Slovenijo (za posamezno vrsto in habitatni tip), ki izhajajo iz strokovnih usklajevanj na biogeografskih seminarjih, Slovenija v prilogi pojasnjuje, kako bo izvedla zahteve za posamezno vrsto oz. habitatni tip.

Stališče do Sporočila Komisije o evropskem partnerstvu za inovacije v zvezi z vodo

Vlada RS je sprejela stališče do Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o evropskem partnerstvu za inovacije v zvezi z vodo.

Slovenija pozdravlja novi pristop, saj se pritiski na rabo vode povečujejo. Partnerstvo v zvezi z vodo je priložnost za slovenska podjetja in znanstvene institucije, da izkoristijo inovativni potencial na področju upravljanja vode, kar lahko prispeva k ustvarjanju delovnih mest, gospodarski rasti in konkurenčnosti v Evropi, zlasti z odpravo ovir za preboj na trgu in spodbujanje evropskih primerjalnih prednosti v inovacijski vrednostni verigi.

Cilj projektov »Evropsko partnerstvo za inovacije« je premostiti vrzel med znanostjo in uporabo inovativnih pristopov v praksi. Partnerstvo, ki bo združevalo vse ustrezne akterje na mednarodni in medsektorski ravni, bo pomagalo odpravljati zakonodajne, finančne, tehnične in druge ovire, ki onemogočajo uspešen prodor inovacij na trg ter zagotavljalo »trg« inovacij na področju voda.

Evropsko partnerstvo za inovacije na področju voda naj bi začelo delovati v začetku leta 2013, prvi rezultati pa se pričakujejo v prvem letu po začetku delovanja.

Poročilo o nedokončanih strateških projektih

Vlada Republike Slovenije se je na današnji seji seznanila z s Poročilom o nedokončanih strateških projektih po ministrstvih. Vlada Republike Slovenije bo poročilo posredovala v seznanitev Državnemu zboru RS.

pritožba aag zoper okoljevarstveno dovoljenje za bioelekrarno v zg. piirničah


clip_image002

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave

TTK: SI56-0510-0801-1891-125, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239.

V Sloveniji delujemo kot društvo v javnem interesu

Prešernova 26, 4270 Jesenice, GMS: 051 311 450/ Tel: +386 4583 6640

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Dunajska 22

1000 Ljubljana

Agencija RS za okolje

Vojkova cesta 1b

1000 Ljubljana

Datum: 22.06.2012

Zadeva: Zahteva za vključitev v postopek Alpe Adria Green – mednarodne organizacije za zaščito okolja in narave, ki v Sloveniji deluje kot organizacija v javnem interesu, s pritožbo zoper okoljevarstveno dovoljenje št. 35430-20/2011-6, ki je bilo izdano za obratovanje naprave za odstranjevanje in recikliranje odpadkov živalskega izvora vključno z napravami, kjer se odpadki živalskega in skladiščijo ali obdelujejo pred nadaljnim ali predelavo odstranjevanjem z zmogljivostjo predelave 9 ton odpadkov živalskega izvora na dan, ki bi ga izvajal upravljalec Bioštrom d.o.o., Zgornje Pirniče 71E, 1215 Medvode. Naprava se nahaja na lokaciji 1166 in 1168, obe k.o. Zgornje Pirniče.

OBRAZLOŽITEV

V ALPE ADRIA GREEN, mednarodnem društvu za zaščito okolja in narave, ki deluje v javnem interesu, je bilo ugotovljeno, da je bila pri izdaji kršena AARHUŠKA konvencija, saj krajani Zgornjih Pirnič, ki so tudi člani AAG, niso bili obveščeni, da se okoljevarstveno dovoljenje pripravlja in bi morali biti vključeni pri obravnavi le-tega, kot že priznani stranski udeleženci v postopku izgradnje te bioplinarne, niti niso prejeli tega okoljevarstvenega dovoljenja, kot stranka v postopku v tej zadevi.

Strokovne podlage, po katerih so bili izdelani vplivi na okolje, so nestrokovne in zameglijo realno stanje, ki bi nastalo z zagonom bioplinarne. Iz okoljevarstvenega dovoljenja je razvidno, da živalskih trupel ne bodo predelovali, biolinarna pa pade v to kategorijo zaradi gnojevke, kar pa ni nobena garancija, da upravljalec ne pričel za gorivo uporabljati živalskih trupel, kar dokazujejo tudi sedanje kršitve pri gradnji tega objekta in skladiščenju silaže, za to bioplinarno.

V zgoraj navedenem okoljevarstvenem dovoljenju je kar nekaj nepravilnosti:

1) V kolikor pregnito blato 1. kategorije bo šlo lahko na polje (zaradi zakonske omejitve v zimskem času-zato je potreben zalogovnik), v kolikor nima zalogalnika – skladišča bo sistem neobvladliv, kar pa ni v skladu z našo zakonodajo ( 20. člen Zakona o varstvu okolja).

2) Pri anaerobni predelavi navedene mešanice dnevnih količin substratov je pričakovati tvorbo toksičnih sestavin predvsem amoniaka in žvepla v nedovoljenih količinah za 1. Kategorijo substratov ter posledično nedovoljeno odlaganje takšnih substratov, po naši zakonodaji na polja.

3) Odločba tudi ne regulira odstranjevanje tovrstnih substratov kar pa ni v skladu z našo zakonodajo ( 20. člen Zakona o varstvu okolja).

4) Tekoči del se bo ves vračal in lahko se zgodi, da se bodo koncentrirale tudi toksične substance. Toksično substance bodo preprečile tvorbo bioplina, zato bo moral upravljavec takšen substrat popolnoma odstraniti iz fermentorjev zaradi previsokih količin žvepla in žveplene kisline ter amoniaka in toksičnih mikroorganizmov pa je le tega prepovedano posuti po poljih. ( 20.člen Zakona o varstvu okolja)

5) Da so se izognili postopku pridobitve IPPC dovoljenja, so navedli recepturo, ki komaj zadostuje za pogon največ 800 kW bioplinskega motorja.

6) Substrati: glicerola na trgu ni ali pa je predrag (nad 240 EURO/t), koruzna silaža se je letos močno podražila, še bolj silaža iz zrnja, vinjasa iz Madžarske, ki je navedena kot gorivo, je tudi problematična zaradi zelo malo energije in veliko žvepla. Glede na predvideno količino substrata, ki jo navaja, bo iz njega nastalo cca 7500m3 bioplina na dan,kar zadostuje za 800kW motor in ne za 999KW ali večji, kot je navedeno v dokumentaciji za plinsko – batni motor kogeneratorja. To gorivo bo zadoščalo samo za pogon plinsko batnega motorja v kolikor ni večji od 800KW.

7) Opisani postopek 24 urne higienizacije je popolnoma neprimeren in ne zagotavlja varnega okolja okoliškim prebivalcem.

8) Okoljevarstveno dovoljenje je bilo izdano ne glede na to, da upravljalec nima osnovnih pogojev za skladiščenje substrata in drugih goriv, saj le te skladišči na prostoru, ki ni pokrit in iz njega odtekajo izcedne vode, kar ni v skladu z našo zakonodajo ( 19. člen Zakona o varstvu okolja).

9) Pri gnitju gorivo povzroča neznosen smrad, pri tem pa se sproščajo tudi strupeni plini, ki vplivajo na zdravje ljudi, kar so dokazali v zdravstvenem domu v Medvodah in ni v skladu z našo zakonodajo (17. Člen Zakona o varstvu okolja).

10) Če pogledamo ekonomsko plat tega projekta, ki bi bil izveden po tem okoljevarstvenem dovoljenju, bi upravljalec imel več stroškov kot prihodkov v kolikor je plinsko batni motor večji od 800KW .

11) Upravljavec mora nelegalno zgrajene objekte oziroma objekte, ki so v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem odstraniti in vzpostaviti prvotno stanje.

12) V kolikor bo želel upravljalec polno zagnati bioplinarno, ki ima po dvomljivi dokumentaciji moč 999kW ( navedena moč je nazivna, kar pa še ne pomeni, da je le navedena zaradi zakonodaje, ki manjšim bioplinarnam od 1000kW omogoča pridobiti državno subvencijo) ali večjo, bo moral pričeti uporabljati večjo količino navedenih goriv, pri tem pa ni izključeno niti to, da bo upravljalec nadomestil gorivo z živaljskimi trupli, odpadki iz slovenskih zdravstvenih ustanov in drugimi gorivi, kar lahko bistveno poveča količino emisij iz bioelektrarne, prav tako pa se bo spremenila kemična sestava teh emisij.

Alpe Adria Green se zato prijavlja, skladno z določili 82, člena Zakona o varstvu okolja kot stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega. Nanaša se na obratovanje naprave za odstranjevanje in recikliranje odpadkov živalskega izvora vključno z napravami, kjer se odpadki živalskega in skladiščijo ali obdelujejo pred nadaljnim ali predelavo odstranjevanjem z zmogljivostjo predelave 9 ton odpadkov živalskega izvora na dan, ki bi ga izvajal upravljalec Bioštrom d.o.o., Zgornje Pirniče 71E, 1215 Medvode. Emisije, imisije in odpadki torej lahko predstavljajo splošno nevarnost za okoliške prebivalce.

Alpe Adria Green zastopa pri tej pritožbi svoje člane ter podpornike AAG, ki živijo v Zgornjih Pirničah in so že sedaj izpostavljeni negativnim vplivom na okolje, ki posledično ogrožajo zdravje prebivalcev. Poleg tega pa ti negativni vplivi, ki jih povzroča nedograjena bioplinarna močno vplivajo na kvaliteto življenja (neznosen smrad) v Zgornjih Pirničah.

Alpe Adria Green z drugimi podatki ne razpolaga, zaradi nekvalitetnega okoljevarstvenega dovoljenja, ter nenehnega spreminjanja gradbenega dovoljenja in nejasnih odnosno zamegljenih odločb inšpekcijskih služb, ki so v glavnem napisane tako, da inšpekciji ni potrebno ukrepati zaradi dokazanih grobih kršitev upravljavca. Izrečeno mu je bilo sicer nekaj glob, ki pa v primerjavi z vrednostjo objekta niso imele nobene teže.

ZAKLJUČEK

Okoljevarstveno dovoljenje, ki je bilo po predloženim parametrih dejansko izdano za 800 kW bioplinarno in ne za 999 kW ali večjo, nam poraja sum, da je bilo le to izdano samo zato, da bi upravljavec zadovoljil zakonodaji in navkljub postopkom v teku za odstranitev objektov s tem lahko zagnal to napravo, ne pa zaradi same varnosti in varovanja ljudi in narave na tem področju. V ALPE ADRIA GREEN, tudi dvomimo, da sta bila pripravljavec in izdajatelj tega okoljevarstvenega dovoljenja enostavno samo tako nestrokovna, da zgoraj navedenih napak in parametrov ne bi videla.

Poleg tega je pri gradnji te bioplinarne, ki je umeščena v prostor sredi stanovanjskega naselja, veliko ugotovljenih nepravilnosti, potrjenih s strani inšpekcijskih služb in drugih inštitucij. Te nepravilnosti so že sedaj ko bioplinarna še ne obratuje vplivale na zdravstveno stanje okoliških prebivalcev in povzročile nepopravljivo škodo tako naravi kot okolju, zato v AAG zahtevamo, da se okoljevarstveno dovoljenje za ta objekt ne izda, odnosno prekliče že izdano okoljevarstveno dovoljenje.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

Priloge:

37 x Pooblastila

V vednost:

· Občina Medvode

· Minister za Kmetijstvo in Okolje

· Minister za infrastrukturo in prostor

Alpe Adria Green – mednarodna društvo za zaščito okolja in narave

TTK: SI56-0510-0801-1891-125, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239.

V Sloveniji delujemo kot društvo v javnem interesu

Prešernova 26, 4270 Jesenice, GMS: 051 311 450/ Tel: +386 4583 6640

pirniče  zd1

pirniče  zd2

Neprijet. vonj.Pirniče_0002

Neprijet. vonj.Pirniče_0003

image

image

image

image

image

image

image

image

image

DO DANES JE NA AAG PRISPELO PREKO 60 POOBLASTIL ZA ZASTOPANJE INTERESOV KRAJANOV ZGORNJIH PIRNIČ!

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo: http://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/ SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

Alpe Adria Green podpira boj društev Moja Mura, ki so odločno proti hidroelektrarnam na reki Muri


Zveza društev Moja Mura zahteva preklic uredbe o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije Dravskim elektrarnam iz Maribora na reki Muri.

 

 


Kot pojasnjujejo v Zvezi društev Moja Mura, je več kot dovolj tehtnih razlogov, ki so v popolnem nasprotju z osnovnim namenom, zaradi katerega je bila izdana Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije. Svojo ugotovitev utemeljujejo takole: “V Nacionalnem energetskem programu (NEP) je navkljub številnim strokovnim ugotovitvam, ki so zapisane v t.i. »krovni študiji«, ki jo je naročilo podjetje Dravske elektrarne Maribor o »Možnostih trajnostnega razvoja območja ob reki Muri v povezavi z možnostjo HE izrabe reke« in, ki ugotavljajo, da je reka Mura v dobri ekološki kondiciji in da se le-te v primeru izgradnje HE in posledično slabše pretočnosti lahko poslabšajo, še vedno navedena možnost izgradnje HE na Muri v razponu moči od 1,5 – 55 MW.”

V Zvezi društev Moja Mura pravijo odločni ne hidroelektrarnam na reki Muri.

Kot ključni razlog za izgradnjo HE na Muri je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) v svoji vlogi vladi leta 2005 v obrazložitvi pravnih utemeljitev zapisalo “… da je nadaljevanje izgradnje HE na obravnavanem delu Mure logična odločitev, in iz ekološkega stališča nujna.” “Smatarmo, da je s strani MOP argumentirana »ekološka nujnost«, z navedenimi ugotovitvami v krovni študiji, že več kot dovolj ovržena,” so prepričani v Zvezi društev Moja Mura.

Zvezda društev Moja Mura: Dejstva, ki jih ne moremo spregledati …

V nadaljevanju so v omenjem društvu še zapisali, da so v obdobju med letoma 2009 – 2012 nastala dejstva, ki po njihovem mnenju bistveno vplivajo na strateške odločitve o načinu trajnostnega razvoja področja ob reki Muri: -podpis pisma o nameri predstavnikov 5 držav ob Muri, Dravi in Donavi o ustanovitvi čezmejnega biosfernega rezervata; Gödöllö, marec 2011, – pismo o nameri so v imenu svojih držav podpisali predstavniki Slovenije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Srbije, – podpis predstavnikov Madžarske in Hrvaške o ustanovitvi čezmejnega biosfernega rezervata ; Barcs, Madžarska, 17.09.2009

Oba dogodka sta bila pripravljena in izvedena ob sodelovanju organizacije WWF. “Z ozirom na to, da se je s podpisom pisma o nameri tudi Republika Slovenija izrekla za ohranjanje naravnega okolja vzdolž omenjenih rek, smatramo, da se mora to dejstvo odražati v NEP-u. Prav tako smatramo, da je zelo vprašljiv pričetek postopka za spremembo DLN, ki ga je na vlogo DEM razpisalo ministrstvo za okolje; edini argument za uredbo je ovržen v krovni študiji DEM,” še dodajajo v Zvezi društev Moja Mura.

V IMENU NAŠIH ZANAMECEV VAS PROSIMO, DA IZPOLNITE TA VPRAŠALNIK IN NAM POMAGATE OHRANITI REKO MURO IN NEOKRNJENO NARAVO ZA PRIHODNJE GENERACIJE!

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo: http://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/ SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

Danes se je pričel RIO+20


clip_image001clip_image003

Danes se je pričel RIO+20, med drugimi govorci je govorila tudi Tena Koutou iz Nove Zelandije v imenu organizacije TCK TCK TCK, katere članica je tudi Alpe Adria Green. Med drugim dejala:

Stara sem sedemnajst let, takorekoč še otrok. Danes, v tem trenutku, živi na svetu tri milijarde otrok, kar je polovica svetovnega prebivalstva. Med njimi so tudi vaši otroci. Ko me boste poslušali pomislite v teh kratkih minut za polovico sveta.

Stojim tukaj z ognjem v mojem srcu. Zmedena in jezna sem na stanje na svetu in želim, da se to spremeni. Tukaj smo, da rešimo težave, ki smo nastale in da bi nam zagotovili, da imamo prihodnost.

Vi in vaše vlade so obljubili za zmanjšanje revščine in ohranjanje našega okolja. Obljubili ste, boj proti podnebnim spremembam, zagotavljanje čiste vode in zdravo hrane. Multinacionalne korporacije, so se že zavezali, da skrb za okolje, za zeleno proizvodnjo, kot nadomestilo za svoje onesnaževanje. Te besede so še vedno samo obljube in naša prihodnost je v nevarnosti.

Vsi se zavedamo, da čas teče in se hitro izteka. Imamo 72 ur, da se odločimo o usodi svojih otrok, mojih otrok, mojih vnukov,…. In začnem odštevati ure zdaj … TCK TCK TCK.

Pomislimo nazaj pred dvajsetimi leti – takrat, sem bila tu še kot otročiček v očeh mojih staršev – spet sem tukaj, v Riu, kjer so se ljudje sestali na prvem svetovnem vrhu, leta 1992. Takrat so udeleženci tem vrhu vedeli, da je potrebno, izvesti spremembe. Njihova takratna prizadevanja so sicer propadla, Danes pa so se ti ljudje zbrali, da priznajo te napake, ki so izzivi za nekaj boljšega, zavezati se moramo nečemu boljšemu.

Pred 20 leti je bilo napisanih veliko obljub, ko sem jih prebrala, imam še vedno občutek upanja. Te obljube so bile prazne. Kako je to mogoče? Ko je vse okoli nas znanje, ki nam ponuja rešitve. Narava kot orodja za načrtovanje ponuja vpogled v sisteme, ki so celota, popolna, ki dajejo življenje, ustvarjanje vrednosti, omogočajo napredek, preoblikovanje, spremembo.

Mi, naslednja generacija, zahteva spremembe. Zahtevamo ukrepe, tako da bomo imeli prihodnost zagotovljeno. Verjamemo, da boste v naslednjih 72 urah, dali svoje interese nastran in pogumno zagovarjali interese, za pravo stvar.

Tukaj sem, da se borim za svojo prihodnost. Zato sem tukaj. Rada bi se končala s prošnjo, da razmislite, zakaj ste tukaj in kaj lahko storite. Ste tukaj, da ohranite obraz? Ali ste tu, da nas rešite?

ministrstvo za kmetiJstvo in okolje se je odzvalo pozivu kabineta PV na dopis AAG – DNEVU VODA NA ROB- NI SAMO ODPADEK TO, KAR LAHKO POBEREMO!


znak_AAG
IZJAVA ZA JAVNOST
DNEVU VODA NA ROB- NI SAMO ODPADEK TO, KAR LAHKO POBEREMO!

Dan vod bi moral pomeniti za vse nas praznik, saj je voda ravno tako pomembna za naš obstoj kot zrak pa žal ni tako. V Sloveniji že nekaj mesecev ni bilo normalne količine padavin, kar so zagotovo krive tudi podnebne spremembe. Suša že pušča posledice, ki se odražajo kot pomanjkanje pitne vode, predvsem v podalpskih občinah. To stanje se bo zaradi manjših pretokov rek iz tega področja kmalu razširilo na večji del Slovenije, saj bo padel tudi nivo podtalnice.
Stanje z pitno vodo v Sloveniji, pa zavestno poslabšujejo še posamezniki, ki zavestno onesnažujejo podtalnico in vodotoke z prekomernim gnojenjem ter z gnojenjem iz stranskega produkta iz bioplinaren ali bioelektraren. Kljub dokazom, ki jih tudi iz AAG posredujemo ustreznim službam in ministrstvom ti še vedno ne storijo nič, še več posamezniki, ki prijavijo izlivanje smrdeče tekočine na polja ali vodotoke dobivajo grožnje. Prijave oziroma mnenja, ki so podani s strani maloštevilnih državnih uslužbencev, ki imajo še okoljevarstveno zavest, pa naletijo na grožnje z izgubo služb ali premestitvijo.

Lake_Bled_fs
Kot primer navajam večmesečno dogajanje na območju Postojne.
V mesecu Novembru 2011 smo na poziv krajanov izvedli na območju Ilirske Bistrice EKO-patruljo, zaradi izlitja neznane smrdeče tekočine.
3. novembra smo dobili na Alpe Adria Green obvestilo da na področju Ko.Globovnik – Ilirska Bistrica nekdo pretaka smrdečo tekočino iz avto – cisterne v traktorsko cisterno in da tekočina izteka zaradi netesnosti tudi v okolje. Takoj smo na ta kraj poslali našo ekološko patruljo, ki je prispela na kraj dogodka, kjer se je zgodil spust smrdljive tekočine ( po vonju sodeč, naj bi bila gnojnica) iz cisterne. Patrulja AAG je ugotovila, da na kraju dogodka tam ni več nikogar, razen izlitja tekočine. Pred tem je bila na tej lokaciji, že policija iz Ilirske Bistrice, obveščena je bila okoljska inšpekcija, vendar ta ni prišla, ker je kar po telefonu ugotovila (brez analiz), da gre za gnojevko, ki pa da ni nevarna. Koliko je bilo izpusta je težko reči, ker je šlo verjetno za prečrpavanje iz cisterne v traktorsko cisterno.Pred tem so  še zalivali parcelo nasproti sejmišča preko ceste Il. Bis. – Podgrad kakšnih 500 m od sejmišča ob potoku, ki se izliva v reko Reko.
Viri podtalnice so padavine ter pronicanje površinske vode v podtalje. Padavinska voda izpira s pretakanjem po površju ter pronicanjem v tla in podtalnico različne snovi, lahko tudi strupene kemikalije. V takih primerih voda ni primerna za pitno vodo, zato so jo morali prebivalci Ilirske Bistrice z okolico prekuhavati.
Pitna voda, primerna za preskrbo prebivalstva in proizvodnjo živil, mora ustrezati kakovostnim merilom pravilnika o higienski neoporečnosti vode po mikrobioloških, fizikalnih, kemioloških in radioloških lastnostih ter glede vsebnosti pesticidov in bojnih strupov.
Z izpusti iz cistern so lahko spustili tudi strupene kemikalije, kot so delci težkih kovin, pesticidi, organska topila, poliklorirani bifenili, policiklični aromatski ogljikovodiki, fenoli in druge škodljive kemikalije, ki so dokazano rakotvorne in vplivajo na delovanje in razvoj organizma že v majhnih sledeh, zato bi morali biti odvzeti vzorci zemlje, kar pa je zato pristojni organ opustil, policija pa proti njemu ni ukrepala, temveč ga je samo pozvala naj pride na kraj dogodka.
Okoljski inšpektorat bi moral ugotoviti vsaj, da sta bila kršena Zakon o vodah in Uredba o ravnanju z odpadki in zoper kršitelja uvesti tako inšpekcijski kot tudi prekrškovni postopek.
Takih primerov je bilo na tem območju še nekaj in kmalu za tem je prišlo v javnost sporočilo, da voda na tem območju ni pitna, brez pojasnila zakaj. Primerna pa ni bila niti za lastno ustno higijeno!
V AAG smo spraševali pristojne zakaj se je to zgodilo, pa smo dobili samo izgovore pristojnih, da še raziskujejo primer ali pa da so krivi filtri na vodovodu. Zavod za zdravstveno varstvo iz Kopra je razkril, kakšno vodo z paraziti so že dal časa pili v Ilirski Bistrici in drugod.
V AAG nikoli pričakovali pohvale za naše in delo domačinov, namesto nje smo pričakovali takojšno sanacijo tega stanja ter odgovor nam in prebivalcem na tem območju od odgovornih, kdo so bili krivci za izredno stanje s pitno vodo na Postojenskem območju, ki bi ga po logiki stvari morali prejeti. Naši aktivisti in domačini so odkrili izlitja smrdečih tekočin ter poslali vzorce pitne vode na analizo, kar pa so pristojne službe smatrale kot nepotrebno, saj naj bi šlo po njihovih navedbah za neškodljivo gnojnico in našo paranojo.
V prepričanju, da so stvari na tem območju urejene, smo dobili 13.03.2012 e-pismo v katerem nas občan obvešča in prosi za pomoč. V petek 2. Marca 2012 do nedelje 4. Marca popoldan  in ponoči so zopet pričeli nepretrgoma dovažati in polivati smrdečo tekočino.  Polivali naj bi jo po travnikih in njivah med Staro vasjo in letališčem v Postojni. To področje je ob večjem deževju poplavljeno in tako smrdeča tekočina pride direktno v vodo -  potok Stržen kateri teče v reko Pivko. Poleg tega pa iz »čistilne naprave« pri Stari vasi teče prava gnojnica. Dogodke je prijavil policiji in na inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje – izpostavo Postojna. Iz odgovora, ki ga je prejel 09.03.2012 je razvidno, da inšpektorata ne zanima onesnaževanje okolja, temveč kdo je lastnik poškropljenih parcel. Napisali so celo grožnjo, da ga želijo z seznaniti z 39 členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru, ki pravi, da bo moral plačati kazen 500 evrov, če je podal lažno prijavo. Da presenečenj iz tega področja, še ne bilo dovolj smo dobili v soboto 17.03.2012 popoldan, še prijavo, da je nekdo večkrat praznil cisterno z smrdljivo tekočino pri Pivki, ki odteka v reko, to pa je po zakonu o vodah prepovedano. Primer bomo raziskali sami, saj smo izgubili prepričanje, da inšpekcijske službe delujejo v korist zdravemu okolju, zdravju državljanov in da živimo v pravni državni.
Kakšna bo pitna voda na tem območju po končanem sušnem obdobju in ko bodo prve močne padavine, sprale vso navoženo »smrdečo tekočino« v podtalnico, pa si lahko predstavljamo! Poleg tega je na tem področju prisotno še »institucionalno« onesnaženje vode – kjer čistilne naprave, ki to niso, spuščajo skoncentrirano svinjarijo v podtalnico (V. Bloke, Divača Sežana..)Po naših izkušnjah, ki jih imamo zopet ne bo odgovornega, čeprav se dobro ve kdo je zatajil v tem primeru, edino kar nam preostane je še pritožba na EU komisijo, za zaščito zdravja prebivalcev ter okolja, ki deloma leži tudi v NATURI 2000. Vodni tokovi pa so povezani z Škocjanskimi jamami, ki so pod UNESKOVO zaščito!!!

003
Na koncu, bi se povrnil k bioplinarnam in bioelektrarnam, ki so povečini sofinancirane z našimi sredstvi odnosno iz proračuna RS. Čudno je samo to, da imajo skoraj vse moč 999 KW, čeprav proizvajalci takih motorjev ne proizvajajo. Kdo koga sedaj zavaja odnosno se spreneveda s tem se v AAG ne bomo obremenjevali, zato imamo v Sloveniji računsko sodišče. Za nas je zanimiv podatek zaradi dejstva da te naprave za svoje delovanje ne potrebujejo okoljevarstvenega dovoljenja, ker imajo moč pod 1000 KW. Ali državne uslužbence važna nazivna moč batnih motorjev vgrajene v te naprave, ki je napisan na papirju ali dejanska moč, pa očitno v Sloveniji nikogar ne zanima vse dokler ni izdano gradbeno dovoljenje in okoliški prebivalci spoznajo, kakšno »pridobitev« so v tem okolju pridobili. To pa je že tematika ob dnevu čistega zraka in neprijetnih vonjev, če ga bomo v Sloveniji zaradi zastarele zakonodaje, ki dopušča prekomerno onasnaževanje na tem področju iznad EU direktiv, kdaj dobili!
Samo še stavek v razmislek: Koliko bo inšpektor zaračunal kazen posamezniku, ki se bo zmotil in bo odvrgel bananin olupek med ostale odpadke in ne med biološke? No če ste odgovorili sedaj veste zakaj obstajajo!!!
Predsednik Alpe Adria Green:                                                                                                                                                                                                                                                                                                                 Jesenice, 22.03.2012
Vojko Bernard

Suša + onesnaženje → žeja = dehidracija = odmiranje

Pogorje Karavank z mogočnim Stolom, Begunjščico in Dobrčo premore le nekaj skromnih bolj hudourniških potokov, od Završnice, Begunjščice, Peračice in to je že skoraj vse poleg nekaj manjših studencev in kakšnega hudournika ob hudi uri.
Nekoč pred leti so v Begunjščici živele celo leto postrvi, celo velike do 40 in več centimetrov.
Naši apetiti po vodi, dodatna vodovodna zajetja v dolini Drage in bistveno manj padavin so nam osušili strugo, ki je v zadnjih letih, kar nekaj mesecev poleti in pozimi suha.
To si ko otrok ne bi mogel niti v sanjah podstavljati, saj smo se igrali v strugi rak in potoka čez celo leto.
Tudi pri nas doma se uresničuje črni scenarij na katerega nas opozarja gospa Lučka Kajfež v medijih in še vedno mislimo, da nas so suše problem puščav.

Še posebej pa me žalosti skrb naših industrijskih paradnih konj, ki se v svetu reklamirajo kot eko navtično ali letalska podjetja pri tem pa delujejo v lokalnem okolju sila nekorektno.

Vsakih nekaj dni pa iz te iste industrijske cone exSukna priteče tudi odvečna tehnološka odplaka brušenja, razmaščevanja… Siva, voda z usedlino in penami. Tu se izdelujejo krila in trupi za Pipistrel, hibridna lovila poleg tega pa je še nekaj manjših podjetji, ki se ukvarja z kovinsko stroko in površinskimi zaščitami.

Po naši veljavni zakonodaji ne smejo v vodotok izpuščati ne meteornih vod ne odpadnih vod. Teh istih vode ne smejo spuščati niti v kanalizacijsko omrežje.

Kaj torej preostane podjetju?

Edina možnost je, da se pod krinko noči znebi odvečnih vod.
Inšpektorji pogledajo stran, politiki se hvalijo še naprej z uspehi podjetnikov…
Struga potoka pa ostaja samo še kloaka za tehnološke vode s strugo zasuto z staro šaro, smetmi in vseh sort navlako in nestrokovno samogradnjo brežin.

Gasilci in policija se le nejevoljno še odzivajo na klice krajanov. Vse inšpekcijske službe in policija pa ne zmorejo toliko »jajc« da bi se enkrat prepričali, kaj so te vode in kdo jih izpušča saj je v tej industrijski exSukno coni več subjektov, ki bi lahko bili vir teh odplak. Potem bi lažje temu poslovnemu subjektu »strokovni« inšpektorji morda najprej strokovno svetovali in skupaj rešili problem izpustov.

Ob slikah neodgovornega odnosa do narave na Kitajskem , Indiji… pozabljamo, da se ekološka zavest začne doma na našem pragu in naši najbližji okolici, šele potem ko ne izpuščamo stirena in odplak lahko trdimo da smo zeleni in eko in vsega spoštovanja vredni.

Civilna iniciativa naša »Dolina Draga«

Alpe Adria Green zbira sredstva za nakup merilne prenosne naprave za merjenje imisij vode

http://alpeadriagreen.wordpress.com/2012/03/02/aag-zbira-sredstva-za-nakup-merilne-prenosne-naprave-za-merjenje-imisij-vode/

Posredovanje Kabineta Predsenika Vlade RS na naš dopis:

002

003

004

005

POVEZANA NOVICA:

Ministrstvo za zdravje se je odzvalo pozivu kabineta PV na dopis AAG – DNEVU VODA NA ROB- NI SAMO ODPADEK TO, KAR LAHKO POBEREMO!

Financial Transaction Tax, a tool to fight poverty and climate change


clip_image002

Alpe Adria Green – international organization for environmental protection and nature

TTK: SI56-0510-0801-1891-125, Registration no.: 1173120000, tax no: 78020239

In Slovenia, we operate as an association in the public interest

Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenia, EU; GSM: +386 51 311 450 / Tel: +386 4583 6640

Dear Commissioner

Commissioner for Development mr.Piebalgs,

Commissioner for Climate Action ms.Hedegaard,

Commissioner for Environment mr.Potočnik,

Re: Financial Transaction Tax, a tool to fight poverty and climate change

The Financial Transaction Tax (FTT) has been proven through the IMF, the EC and independent studies to be a credible, effective and growth friendly tax. It is a hugely popular tax, supported by 63% of European citizens, more than 1000 economists such as Nobel Prize winners Stiglitz and Sachs and thousands of campaigners around the world. As well as curbing destabilising speculation in financial markets, and raising much needed funds for social spending in Europe, an FTT could help overcome the injustice faced by poor families who are still suffering from an economic and climate crisis that was not of their making.

Thanks to the leadership of the European Commission and France and Germany, we are very likely to progress towards implementation by a coalition of the willing by the end of June. But we are now facing the risk that – contrary to the original idea that the FTT should be an innovative financing tool for development and climate change – the revenues will be used solely to fill the deficit or finance EU projects. The World Bank estimates that 64 million people have been pushed into poverty by the global financial crisis. In Copenhagen, developed countries pledged to mobilise $100bn by 2020 to help developing countries adapt to climate change and transition to a low carbon development pathway – but the actual costs of climate change in developing countries are likely to be at least twice as high. The FTT is an historic opportunity to face these challenges. That is why prominent personalities like, Bill Gates, Kofi Annan, Desmond Tutu, the African francophone Finance ministers and most recently French President Francois Hollande have spoken out for urgent action to implement such a tax to raise money for people living in poverty.

Commissioner Semeta’s reference at the European Parliament that FTT can be used “to finance growth-enhancing measures, support growth-friendly tax reforms or help fund global challenges such as development and climate change” is a first step in the right direction. However we expect stronger support from the European Commission. We therefore urge you as Development, Climate change and Environment Commissioners to:

• Publicly support that a significant part of FTT revenue should be allocated to development and the fight against climate change;

• Encourage EU Member States to allocate FTT revenues to development and climate change;

• Take up the opportunity of Rio+20 and the G20 to raises the issue of an FTT for development and climate change.

• Ensure that the European Commission joins the Leading Group on Innovative Source of Finance.

Alpe Adria Green international  (Slovenia)

AAG-Greenaction Transnational (Italia)

AAG-Ecological Society (Macedonia)

AAG-EKO KVARNER (Croatia)

AAG-Association Eko zeleni (Bosnia and Herzegovina)

AAG-Association  Vojvođanska zelena iniciativa (Serbia)

AAG-Association  Pokret Zelenih Breza (Serbia)

AAG-EUROMOST (Montenegro)

VJERAN PIRŠIĆ Hrvatska čeka, čeka moguću katastrofu (član upravnega odbora AAG)


 

Hrvatska čeka, čeka moguću katastrofu

Čačić nam prodaje zastarjele projekte pod razvojne. I dok normalne države traže izlaz iz fosilnog u postfosilno doba, kako bi spriječile ili ublažile ekološku katastrofu koja nam se svima sprema, Hrvatska čeka… Kaže za Danas.hr Piršić koji se prometnuo u jednog od žešćih kritičara prvog potpredsjednika.

Napravljena su četiri revizijska izvješća studije utjecaja na okoliš podzemne HE Ombla, od koje su tri dale negativnu ocjenu za projekt. Ipak, prvi potpredsjednik Vlade Radimir Čačićsumnja u njihovu vjerodostojnost jer studije nisu plaćene.

Ne možemo volontere i ljude koji hoće dobro Hrvatskoj tretirati kao idiote i budale, pogotovo eksperta, i to skupog eksperta koji je napravio gratis reviziju studije za Republiku Hrvatsku, za građane ove zemlje. To je neprihvatljivo.

Postoje ozbiljne sumnje u smislenost, isplativost, ali i sigurnost projekta Ombla za sve nas. Studija utjecaja na okoliš stara je 13 godina i ona ne može odražavati današnje stanje znanosti vezano za spoznaje o tom projektu, pogotovo s podacima koji su bili 10 godina stari. No, s druge strane treba komentirati i neprihvatljiv način kojim prvi potpredsjednik Vlade Radimir Čačić tretira ovaj projekt. Taj čovjek poziva na kršenje zakonskih propisa Republike Hrvatske. Ako potpredsjednik Vlade traži da se projekt dogodi, a da nije završen postupak utjecaja na okoliš, to znači da potpredsjednik Vlade traži da se ne poštuju hrvatski zakoni, konkretno Zakon o zaštiti okoliša iz 2007.
Druga stvar je Čačićeva tvrdnja da je besplatna studija nevrijedna. Ali mi ne možemo volontere i ljude koji hoće dobro Hrvatskoj tretirati kao idiote i budale, pogotovo eksperta, i to skupog eksperta koji je napravio gratis reviziju studije za Republiku Hrvatsku, za građane ove zemlje. To je neprihvatljivo.
Koji su ključni problemi izneseni u revizorskim izvješćima?
Naš glavni apel je da Vlada RH na internet stavi ta izvješća. Mi nismo ovlašteni kao građani i civilno društvo da Vladine dokumente i dokumente rađene za Vladu objavljujemo. A problemi vezani za projekt su sljedeći: taj projekt sam po sebi je ekonomski neisplativ, i to prema studiji koja postoji. To je projekt koji daje skupu struju po ekonomskim analizama. Zatim, radi se o eksperimentalnom projektu, to nije nadzemna akumulacija, nego podzemna, koja kao takva postoji samo još u Turskoj. Ona je sama po sebi već veliki rizik. Rizik je u prvom redu financijski jer se želi u kršu, koji je, zapravo, govoreći laički, ementaler, napraviti podzemnu akumulaciju. I tko zna gdje će to i kako početi puštati vodu. Također, u slučaju potresa, kažu eksperti u tim studijama, udarni val koji bi se u praznom prostoru akumulirao i ublažio se, u vodenom bi se spremniku pojačao i time bi neki benigni potres za Dubrovnik mogao biti katastrofalan ako se velika masa vode stavi u brdo iznad Dubrovnika. Treće, to je jedini izvor pitke vode za Dubrovnik i u slučaju bilo kojeg poremećaja u tim radovima, Dubrovnik može ostati bez pitke vode. Moguće je i iz zaleđa, iz Hercegovine da se dogodi neki poremećaj.
Osnovni razlog zašto se gura taj projekt jest taj da je on tehnička osnova struje i vode za golf na Srđu. Odnosno, to je projekt koji bi trebao omogućiti da se projekt golfa na Srđu lakše napravi.

Snimio: Franjo Tot
Tko je radio na pozitivnom izvješću?
Isti oni koji su napravili i pozitivnu studiju utjecaja na okoliš 1999. za projekt Ombla. Tada je gospodin Ognjen Bonacci, ugledni hidrolog, izbačen iz Komisije za ocjenu studije jer je bio protiv projekta. Slično je bilo i s golfom na Motovunu, gdje je čovjek koji je pisao strategiju razvoja golfa RH, dakle on je "za" golf, glasao protiv golfa na Motovunu jer golf na Motovunu uopće nije golf na Motovunu. To je, zapravo, 525 apartmana u od RH proglašenom zaštićenom krajobrazu i tamo ne može biti golf, jer se nalazi pored rijeke Mirne, koja je plavna od antike, nego eventualno riža. I tako upravni postupak za ocjenu projekta mutira, mutira tako da studije ne ocjenjuju, nego opravdavaju predmetne zahvate, a to je zbog toga što je do ovog novog zakona koji je Mirela Holy htjela donijeti, i zato je smetala, bila situacija da je investitor određivao izrađivače studija. U najboljem sustavu na svijetu – u Švicarskoj, Švedskoj, nije bitno – ako imate situaciju da investitor bira izrađivače studije, onda će prije ili kasnije oni početi naštimavati studije da ne bi izgubili posao, jer tko će dati novi posao izrađivaču studije koji je dao negativnu ocjenu za neki projekt.
Kako zaustaviti Čačića u njegovom naumu? Čovjek očito stvara one uvjete koji mu odgovaraju za provedbu njegovih projekata.

Osnovni razlog zašto se gura projekt Ombla jest taj da je on tehnička osnova struje i vode za golf na Srđu.

Ja bih preformulirao pitanje u: kako da Hrvatska bude mudra i normalna država? Jer očito je po izjavama koje je čovjek davao da on ne poznaje kako funkcionira sustav zaštite okoliša. Ovo je situacija u kojoj sustav, koji je čak u nekim elementima dobro koncipiran, mutira u praksi s nekim ljudima koji si prisvajaju previše moći i imaju neke mesijanske vizije sebe. Smatram da se trebaju dogoditi dvije stvari. Prvo je da se demontiraju patološki sustavi koji postoje, a to su sustavi koji kradu stotine milijuna kuna iz zaštite okoliša godišnje u Hrvatskoj, te da se donesu dobri zakoni i podzakonski akti koji će funkcionirati. A to je pokušavala Mirela Holy i zato je pala. Ukratko, jačanjem demokracije i transparentnosti. Ako bi građani imali veće pravo da sudjeluju u pitanju zaštite okoliša i ako transparentno pokažemo da neki visoki državni dužnosnici govore gluposti, onda ćemo praktički pokrenuti taj mehanizam i ublažiti ovaj pad u dekadenciju, ako već ne i okrenuti.
Revizije koje su se radile po pitanju utjecaja na okoliš nisu bile hir Mirele Holy, tražila ih je i Europska komisija, ali ne samo za HE Ombla, nego za niz vodnih projekata, kao što je projekt Gornji horizonti, odnosno navodnjavanje Neretve, te niz drugih projekata.
Javna je tajna da postoji pismo koje je zimus napisano iz Europske komisije Hrvatskim vodama, u kojem je vrlo jasno pokazano da stvari koje se događaju oko voda u Hrvatskoj više nisu prihvatljive. To je pismo izazvalo veliku paniku. Ono nije izašlo u javnost, ne znam zbog čega, ali mislim da je pokazalo da kod nas postoji zaista čudan lobi koji se bavi vodama. Ali sigurno je da revizija projekta Ombla nije napravljena kao hir nego kao posljedica jasnog upozorenja EU-a da tu nešto nije u redu.

Foto: Martina Maračić

Snimila: Martina Maračić
Tko stoji iza tih lobija?
U Hrvatskoj imamo razne interesne skupine koje su umrežene s ljudima u izvršnoj vlasti. Tu imamo svega, od nekih sitnih kokošara koji vade i preprodaju šljunak, do Plive koja je imala vodoprivrednu dozvolu, koju Hrvatske vode odbijaju dati javnosti na uvid, za potok Gorjak, gdje se dogodilo možda jedno od najvećih zagađenja u ovom dijelu Europe i koje vjerojatno uključuje superbakterije otporne na antibiotike.
Koje bi bile posljedice realizacije projekta Gornji horizonti?
To je jedan vrlo čudan projekt koji bi doveo do salinizacije delte Neretve, a delta Neretve će biti vjerojatno izgubljena sama po sebi zbog porasta razine mora koja se događa ne samo zbog klimatskih promjena, nego i zbog toga što naša obala tone. Navodno naša obala tone jedan metar u tisuću godina. A to će vjerojatno biti ubrzano zbog klimatskih promjena. A kod delte Neretve je problem što će penetracija slane vode dovesti vjerojatno do salinizacije delte, te ona vjerojatno više neće biti za poljoprivredu. Ako još maknu vodu, odnosno ukradu vodu rijeci Neretvi i prebace je na svoj sliv, Trebišnjicu, dakle na drugi pravac, time će se dodatno ubrzati salinizacija delte, a što će rezultirati povratkom gladi i siromaštva kao nekada u deltu, prije ovih radova koji su rađeni nakon Drugog svjetskog rata, kad je delta bila vrlo negostoljubivo područje za život. To, zapravo, znači gubitak poljoprivrede.
Bivša ministrica Holy nije gledala blagonaklono prema tom projektu, upravo suprotno. No, je li mu Vlada naklonjena?
Ja se, zapravo, pitam kuži li Vlada uopće što se događa? Mislim, jednostavno imam problem shvatiti logiku nekoliko Vlada RH koje sam imao priliku upoznati.

Čačić je svojim izjavama da Plomin ide dalje direktno izvršio pritisak na povjerenstvo koje ocjenjuje studiju. To povjerenstvo više ne može normalno raditi, pogotovo zato što dobar dio povjerenstva radi u državnoj službi.

TE Plomin 3, na kojoj inzistira Radimir Čačić, također je problematična?
Pitanja su sljedeća: je li potrebno zamijeniti dotrajalu TE Plomin 1? Da. Može li se napraviti taj projekt da bude prihvatljiv za okoliš, zemlju i ljude? Da. Daje li nam to tehnologija koja se trenutno nudi? Apsolutno ne. Problem je da je taj projekt jednostavno loša, zastarjela tehnologija. Svuda po svijetu rabe IGCC tehnologiju, tehnologiju čistog ugljena, koja se razvija u Sjedinjenim Državama. Ta tehnologija omogućava da se možete kasnije prebaciti na plin ili miješati s plinom. Dakle, pokušavaju nam podvaliti stari projekt kao razvojni. U čijem je to interesu vjerojatno znamo, jer su otkriveni lobisti određenih kompanija koje imaju vrlo jasne svoje interese u tome.
Koje su to kompanije?
Još nije vrijeme to reći. No, bitno je reći da je prvi potpredsjednik Vlade sa svojim izjavama da Plomin ide dalje direktno izvršio pritisak na povjerenstvo koje ocjenjuje studiju. To povjerenstvo više ne može normalno raditi, pogotovo zato što dobar dio povjerenstva radi u državnoj službi.
Možemo reći da su oni ucijenjeni?
Ja sam komunicirao sinoć s nekoliko njih. Oni praktički ne znaju kako napisati negativno mišljenje, a imaju negativno mišljenje. To nisu primjedbe tipa "meni se to ne sviđa, meni će to smrdjeti", to su primjedbe koje govore o recimo zbrinjavanju CO2, fundamentalne primjedbe na projekt.
Koje su posljedice realizacije tog projekta po okoliš i društvo?
Taj projekt će vjerojatno biti dugo rađen i davat će nekonkurentnu energiju zbog plaćanja emisije CO2 kad uđemo na tržište. A s druge strane ćemo zanemariti razvoj perspektivnih, obnovljivih izvora energije. Kao treće, imat ćemo vjerojatno situaciju velikog zagađenja okoliša koje neće biti prihvatljivo.

Snimio: Franjo Tot
U kojem će nam se obliku vratiti to zagađenje?
Klasična situacija s termoelektranama je već svima jasna. O tome se nešto istraživalo u Istri u domeni zdravlja, a istraživanja su pokazala da je Istra zbog Plomina 1 i 2 i radioaktivne šljake koju vjetar raznosi jako opasno područje za život. Kad smo dokazali službenim podacima da najviše žena od raka obolijeva u Rijeci i kao hipotezu to povezali s rafinerijom Urinj, koja emitira hrpu benzena, koja se definitivno ne ponaša korektno nakon takozvane rekonstrukcije, koja izbacuje četiri tone teškog metala na sat kad radi punom snagom po nekim bilancama, onda je Zavod za javno zdravstvo rekao da se to događa zato što Riječanke previše puše.
Također, istraživanje doktora Lucijana Mohorovića vezana za pobačaj trudnica u Istri pokazuju da su podaci poražavajući.
Kako vidite razvoj energetske politike u Hrvatskoj, u kojem bismo smjeru trebali krenuti. Odnosno, koji je najlošiji mogući scenarij, a koji smjer je dobar?
Za sve za što naši energetičari tvrde da je nemoguće, kad se maknete vidite da je sve to, zapravo, moguće i realizirano. Ako se vozite autocestom od Salzburga prema Münchenu, svaka druga štala ima solarnu instalaciju na krovu. Normalne države stalno govore o tranziciji iz fosilnog u postfosilno društvo. Ja sam imao čast biti u Švedskoj 23. studenoga 2006. godine, kad je parlament raspravljao samo o tome kako i kad će se Kraljevina Švedska riješiti ovisnosti o fosilnim gorivima. Ne hoće li se, može li se, nego kako će se i kad riješiti. Odgovor je da je se mogu riješiti do 2050. godine pomoću biomase i geotermalnih izvora. Oni su u međuvremenu godišnju potrošnju nafte smanjili s 30 na 20 milijuna tona, oni su 34 posto na biomasi već sada, a odluka parlamenta je bila da do 2025. godine budu na 50 posto obnovljivih izvora energije. Danska je odlučila da 100 posto mora biti do 2035. godine. Hrvatska može najkasnije do 2050. godine biti obnovljiva sto posto. Nije poanta da bacimo sutra sve naše motore u smeće i prijeđemo na elektroautomobile, nitko ne traži zatvaranje pogona odmah, ali traži se jasan vektor koji će Hrvatsku na vrijeme prevesti iz doba fosilnih goriva u postfosilno društvo i da se pri tome razvije domaća industrija i zaposle domaći radnici. Jer ako ne razvijemo domaće gospodarstvo, imat ćemo dodatno još većih problema.
Pogledajte vjetroelektrane po brdima, gore piše neki GMBH, a ne Končar, a ja bih bio sretan da piše Končar i da je stup napravio neki škver. Ali to nije slučaj. Čak su i betonski podlošci došli iz Njemačke, ni beton nismo dali našim ljudima da ga rade. Tu imamo situaciju da nam strani investitori svojom tehnologijom, za koju su pobrali svoje EU fondove i zaposlili svoje radnike, prodaju naš vjetar! Mi svi plaćamo pola lipe po kilovatsatu kad plaćamo račun za struju mjesečno. To ide u fond HROTE-a, iz njega se skuplja i otkupljuje energija iz obnovljivih izvora da se može vratiti investicija. Moje domaćinstvo za to plaća oko 20 kuna mjesečno. Mi plaćamo strancima naš vjetar s naših brda. Nisam nacionalist, ne slušamThompsona, ali mislim da kad je u pitanju gospodarstvo, treba braniti nacionalne interese.

Kad smo dokazali da najviše žena obolijeva od raka u Rijeci i kao hipotezu to povezali s Ininom rafinerijom, onda je Zavod za javno zdravstvo rekao da se to događa zato što Riječanke previše puše.

Ako me pitate koji je najgori mogući scenariji, trenutno se događa najgori mogući scenarij. U strategiji koja je donesena u našem Saboru prije nekoliko godina, traži se da se naprave termocentrale i nuklearke, da idemo na velike točkaste izvore, umjesto na diverzificirane, odnosno raspršene izvore. Konkretno, Njemačka je pomogla građanima u investiciji u 100.000 malih kogeneracijskih elektrana u podrumima da prave toplu vodu na plin i usput prave struju (4,7 kW). S druge strane u Hrvatskoj imate sunca u Komiži kao da je Abu Dhabi, a Komiža ostaje bez struje i građani kupuju agregate na mnogim otocima Dalmacije jer ne mogu ostati bez struje. Solarizacija Dalmacije je test inteligencije bilo koje Vlade RH upravo zbog toga jer time imate proizvodnju na mjestu potrošnje, i imate najveću proizvodnju kad je najveća potrošnja, a to je ljeti. Toplu vodu u Dalmaciji griju na naftu, što je potpuno suludo. Na Mljetu je iscurila nafta usred nacionalnog parka. Mislim, zašto je nafta uopće na Mljetu kad ima sunca?
S druge strane imate mogućnost imati reverzibilne hidrocentrale koje će pohranjivati energiju, imamo biomasu u Panoniji. To su naše mogućnosti.
Kako bi završila Hrvatska s realizacijom Čačićevih energetskih projekata? Koje su posljedice?
To je pravo pitanje, a odgovor je samo jedan – mi to ne znamo. Mi nemamo kvalitetne studije koje će nam to objasniti. Kod Plomina jedna od glavnih zamjerki je da ne postoji kvalitetna procjena utjecaja na zdravlje. Država, koja je investitor, to nije napravila. Mi možemo paušalno pretpostaviti i pozvati se na neke reference izvan Hrvatske, ali ključno pitanje je što ne znamo. U vezi s Omblom, primjedbe koje su dane čak i iz Europske banke za obnovu i razvoj odnose se na to da uopće nije izrađen 3D model. Stoga su ovakve izjave Radimira Čačića paušalne i jedan teški spin.

Foto: Martina Maračić

Snimila: Martina Maračić
Na mjesto Mirele Holy postavljen je mladi Mihael Zmajlović, koji tvrdi da će nastaviti istim smjerom i isto energično kao i Holy. Kako gledate na njegov izbor?
Kad imate novog dužnosnika, trebate pustiti neko kratko vrijeme i barem na početku biti naivni i glupi i vjerovati u ono što govori. Mislim da prvo treba biti dobronamjeran prema čovjeku, makar jedan dan, do prvih poteza. Ono što znamo jest da on nema kostura u ormaru koji će ispasti, a vidjet ćemo što će napraviti. Ako želite neku analizu koja je paušalna, on će nastaviti dobre proaktivne zakone koje je Holy počela gurati – Zakon o otpadu, koji je prošao javnu raspravu, Zakon o zaštiti okoliša, koji je u javnoj raspravi, te Zakon o zaštiti prirode, koji će biti u javnoj raspravi. Kad on govori o kontinuitetu, vjerojatno postoji politička odluka da se ti zakoni provedu, pošto je dio njih vezan za obveze prema EU. S druge strane on neće zaustaviti ove projekte. On će vjerojatno puno lakše propuštati te projekte, a dokaz za to je kad je pitao premijera za svoje mišljenje. Dakle, on je doslovce na pitanje novinara pitao premijera što da misli. To je čovjek koji će biti daleko mekši od Mirele Holy. Ono što još ne znamo je hoće li krenuti u demontažu lobija koji Mirela Holy nije uspjela napraviti.
Nije stigla?
Ne, nije imala podršku. Vi imate ljude poput Vinka Mladinea oko kojeg je već tri, četiri godine završena istraga, ali to nikad nije procesuirano.

Nije poanta da bacimo sutra sve naše motore u smeće i prijeđemo na elektroautomobile, nitko ne traži zatvaranje pogona odmah, ali traži se jasan vektor koji će Hrvatsku na vrijeme prevesti iz doba fosilnih goriva u postfosilno društvo i da se pri tome razvije domaća industrija i zaposle domaći radnici.

O kojim sve lobijima govorimo?
Imamo nekoliko velikih lobija. Prvi lobi je iz Fonda za zaštitu okoliša, tzv. sanacije, koji je napravio više leševa nego što ih je bilo prije – Obrovac, Šibenik, Dugi Rat i Salonit Vranjic. Drugi lobi je vezan za PET ambalažu, a treći je, vjerojatno, smeće samo po sebi. Oni imaju velike interese da sustav ostane kao što je do sada. Tu su curili novci kao u cestogradnji. Samo što ovdje nije u pitanju precijenjeno farbanje tunela, nego su lošom sanacijom tih pogona ugroženi ljudski životi.
Možemo li govoriti konkretno o imenima?
Negdje da, negdje ne. Postoje dokumentirani slučajevi u kojima znamo tko je što skrivio, ali postoje i hipoteze bez dokaza. Te dokaze su već vjerojatno pribavili istražni organi, no majka svih pitanja je zašto to nije pokrenuto i procesuirano. Vjerujem da se zna tko je uvozio PET ambalažu iz Bosne i Hercegovine, u krajnjem slučaju, trag novca će dovesti do počinitelja. Ja nemam te podatke i zaista ne mogu paušalno optuživati ljude. Ono što se mogu pitati kao građanin je zašto ne postoji politička volja da se to riješi. U vezi s PET ambalažom, stalno se perpetuiraju tri imena kroz medije.
Navodno je čak i MUP imao primjedbe na Zakon o otpadu?
Otpad uključuje i opasni otpad. Mi možemo hipotetički reciklirati do 90 posto otpada, a 10 posto je opasni otpad koji i ovako i onako država mora zbrinuti. U tom segmentu rukovanja opasnim otpadom se događaju razne svinjarije, od spaljivanja opasnih ulja u neadekvatnim pogonima, kao što je nedavno bilo u Dugoj Resi, i tako dalje. I mislim da MUP ima prostora ako je pronašao način za optimizaciju sustava, da kažem čak i poboljšanja, dati prijedlog javnoj raspravi. Nisam upoznat s naravi te primjedbe, pa ne mogu dati točan odgovor.

Solarizacija Dalmacije je test inteligencije bilo koje Vlade RH upravo zbog toga jer time imate proizvodnju na mjestu potrošnje, i imate najveću proizvodnju kad je najveća potrošnja, a to je ljeti.

Koje su potencijalne ekološke bombe u Hrvatskoj?
Trenutno planiramo napraviti reviziju 60 najvećih ekoloških bombi u Hrvatskoj, pa možemo sačekati da to bude gotovo. Ono što mogu sigurno reći jest da bih trenutno bio jako zabrinut da sam građanin Šibenika.
Zašto?
Zbog toga što su iz ostataka tvornice Ferolegure izvađeni korisni metali i ostala je hrpa vrlo kancerogenih materijala. Mislim da trenutno u Šibeniku neke jako opasne stvari lete zrakom. I jasno azbest kojem su u Vranjicu već desetljećima izloženi. Proširimo se malo globalno.
Skupina od 22 znanstvenika dramatično je u zadnjem broju časopisa Nature upozorila da svijet srlja prema nepovratnoj katastrofi. Ima li nade za spas?
Svi prije ili kasnije shvate da su ovi koji su bili proglašavani katastrofičarima bili na kraju u pravu. Pravi problem je da će to biti prekasno shvaćeno. Postoje neki vektori koji vode čak prema uništavanju osnova ne samo za daljnji razvoj, nego i za opstanak civilizacije. Tranzicija je moguća, postoji tehnologija, ali jednostavno to odbijaju lobiji i praktički ja sada sve više govorim da su optimisti jednostavno loše obaviješteni pesimisti. Ako sagledate faktore koji se događaju trenutno, kao i simulacije, matematičke modele razvoja događaja u ovih pet do 10 godina, nije dobro.

Vjerujem da se zna tko je uvozio PET ambalažu iz Bosne i Hercegovine, u krajnjem slučaju, trag novca će dovesti do počinitelja. Ja nemam te podatke zaista i ne mogu paušalno optuživati ljude. Ono što se mogu pitati kao građanin je zašto ne postoji politička volja da se to riješi.

Ja sam prvi ozbiljan tekst o klimatskim promjenama čitao u proljeće 2003. godine, gdje se govorilo o ekstremima – više tajfuna u Aziji, više uragana u Americi, veće suše, veće vrućine – a to se događa. Ja ne bih ulazio u rasprave je li to posljedica čovjeka ili ne, ili je to zbog globalnog zatopljenja ili zahlađenja, ali elementarna je činjenica da vidimo da se promjene događaju sukladno matematičkim modelima koji su razvijeni. Dakle, mi zaista možemo očekivati velike probleme. Najosjetljiviji su na te utjecaje Mediteran i Skandinavija. I dok se neke normalne zemlje pripremaju na to, kao Cipar, kao Velika Britanija koja plaća Svjetskoj banci da im pravi izvješće o tome koliko trebaju uložiti da se ublaže posljedice klimatskih promjena, a odgovor je dva posto BDP-a, Hrvatska čeka. Čeka moguću katastrofu. Na Cipru je njihov HEP napravio male reverzibilne hidrocentrale koje obnavljaju vodene akumulacije da imaju i za kapati masline kad je suša i za napajati stoku i gasiti požare. To je savršeno za napraviti recimo na Braču. Ili da čuvamo sjeme otporno na klimatske promjene – naše masline još i jesu koliko-toliko otporne, ali naše rajčice nisu i njihovo sjeme moramo čuvati. Ali i sjeme drugih poljoprivrednih kultura – boba recimo. Ali, jednostavno, Hrvatska se ponaša vrlo autistično prema očitoj prijetnji koja dolazi.

Jelena Šimac
14.06.2012.

ODPRT “MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER Alpe Adria Green org.”


Danes je v prvem nadstropju železniške postaje na Jesenicah okoljska organizacija Alpe Adria Green odprla »MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER«. Center bo deloval, kot centralna pisarna AAG, ki ima svoje podružnice v Italiji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Črni Gori, Makedoniji, centralni Srbiji ter v Srbski pokrajini – Vojvodini.

Fotografija0169[1]

Fotografija0172[1]Fotografija0170[1]

Fotografija0171[1]

Zelena patrola dobitnik priznanja ZELENI ORDEN SRBIJE


Zelena patrola je dobitnik priznanja ZELENI ORDEN SRBIJE, koji dodeljuje Ekomedija

Vojvođanska zelena inicijativa iz Novog Sada u saradnji sa Zelenom patrolom iz Subotice i Nepušačkim edukativnim centrom – EKONEC iz Kragujevca, realizuje projekat dokumentarni Tv serijal ’’ Zelena patrola na delu  – videli, snimili,razotkrili ’’ . Projekat finansira Agencija za borbu protiv korupcije. Da podsetimo, ovaj serijal se emituje od 2010.godine na TV B92info i na desetak lokalnih TV u Srbiji. Cilj serijala je da učini probleme vidljivim, u oblasti zaštite životne sredine, kako bi se što brže i kvalitetnije rešavali.

Zelena patrola je visoko mobilna grupa, koju čine inženjeri zaštite životne sredine koja preventivno ili reaktivno reaguje kada su u pitanju ekološki problemi na teritoriji Srbije. U međuvremenu je ovaj projekat postao internacionalni i Zelena patroladeluje na teritoriji koju pokriva međunarodna ekološka mreža Alpe Adria Green – AAG (Italija, Slovenija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Crna Gora, Srbija i Makedonija). Do sada je snimljeno više od trideset polusatnih emisija i veliki broj vesti koje su preneli mnogobrojni različiti mediji. Činjenica je da je veliki broj problema posle emitovanja emisija rešeneo ili je pokrenuto njihovo rešavanje.

Snimanjem ovog serijala došli smo do saznanja da iza većine ekoloških problema stoji korupcija. Ukoliko imate neki problem a koji se odnosi na ugrožavanje životne sredine i kvaliteta života građana, možete prijaviti na mailzelenapatrla@gmail.com

’’Najjači utisak sa dosadašnjeg snimanja je taj da se građani  obraćaju Zelenoj patroli uvek sa razlogom i ne preuveličavaju probleme. Takođe je karakteristično da ne traže da zagađivači prestanu sa radom već samo da primenjuju adekvatne mere i procedure predviđene zakonom i studijom utuicaja na životnu sredinu.’’ – izjavila je Jovana Vojinović, asistent koordinatora Zelene patrole.

’’ S obzirom da sam u nekim emisijama ispred kamere a u nekim iza kamere, kao snimatelj, moram da zaključim da, nažalost, zagađenja koja imamo prilike da snimamo na terenu, deluju veoma nestvarno i nadrealno. Jedan od primera je raka koja je pola crvena pola bela od krvi i masti iz obližnje klanice, zatim deponije sa životinjskim leševima u sred šuma ili obradivih njiva itd. Mali deo brutalnih prizora u prirodi koje sam izdvojila pod nazivom „SABRANA NEDELA“ mogu se pogledati na You Tube-u

–  Mirjana Kolundžić, stručni saradnik Vojvođanske zelene inicijative, član Zelene patrole i dobitnik prve nagrade u kategoriji najbolji video zapis na konkursu  Online Reciklarnice.

’’ Ohrabrujuća je činjenica da se uprkos tromosti sistema, stvari pomeraju u pozitivnom smeru. Često je dovoljno da građani inspektorima kažu da će pozvati Zelenu patrolu i već samim tim građani pokrenu inspekciju na delovanje u lokalu.’’ – Andor Luhović, koordinator Zelene patrole.

’’ Nažalost, tema za serijal neće nedostajati i biće mnogo posla i za Zelenu patrolu i za inspekcije.’’ – Ruža Helać,predsednica Vojvođanske zelene inicijative, autor i urednik TV serijala.

Dosadašnje emisije koje su snimljene i emitovane možete pogledati na