ARSO NI IZDAL OKLJEVARSTVENEGA DOVOLJENJA ZA ČRNO GRADNJO AKUMULACIJSKEGA BAZENA NA RUDNEM POLJU


Alpe Adria Green  je skupno z DOPPS-om nastopal kot stranski udeleženec pri pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja za akumulacijski bazen, ki bi ga smučarska zveza uporabljala za zbiralnik vode za umetno zasneževanje smučarskih prog.

V AAG menimo, da se mora ta črna -gradnja odstraniti in sanirati okolico v prvotno stanje, saj po zakonu o Triglavskem Nacionalnem Parku ni dovoljeno graditi akumulacijskih bazenov, istočasno pa ne smemo ogroziti populacije Divjega petelina na tem njegovem avtohtonem okolju.

TNP- sklep arso RP _0001

TNP- sklep arso RP _0002

TNP- sklep arso RP _0003

TNP- sklep arso RP _0004

TNP- sklep arso RP _0005

TNP- sklep arso RP _0006

DELO

Prevelik bazen na Pokljuki – izražena skrb za divje peteline

 Akumulacijski bazen ima štirikrat večji volumen kot v gradbenem dovoljenju, okoljevarstveniki protestirajo.

Blaž Račič, Jesenice
pon, 20.02.2012, 12:00

Rudno polje na Pokljuki –  Agencija za okolje (Arso) je zavrnila izdajo okoljevarstvenega soglasja za že zgrajen, a prevelik akumulacijski bazen za umetno zasneževanje na Rudnem polju na Pokljuki. V smučarski zvezi Slovenije so že napovedali pritožbo, v okoljskih organizacijah pa so zadovoljni.

Akumulacijski bazen so zgradili v sklopu ureditve biatlonskega centra in ima skupno površino 1400 kvadratnih metrov, globok pa je okoli tri metre. Toda v gradbenem dovoljenju so napačno zapisali volumen bazena, saj obsega približno 5400 kubičnih metrov, in ne le 1400 kubičnih metrov, je nastale razmere pojasnil Peter Zupan, predsednik zbora za biatlon pri Smučarski zvezi Slovenije.

Dodal je, da so jim v Arsu podobno odločbo izdali že pred časom, vendar je drugostopenjski organ (ministrstvo za okolje in prostor) prvostopenjsko odločbo odpravil in Arsu naložil, naj začne nov postopek. Prepričan je, da bodo tudi v tem primeru dokazali, da večji akumulacijski bazen bistveno ne vpliva na naravno okolje, in pri tem izpostavil, da raste populacija divjega petelina na tem območju.

Triletna študija, ki jo je opravil zavod za gozdove, kaže, da se je populacija divjega petelina na tem območju res povečala. Vendar je to obdobje prekratko, da bi z upoštevanjem načela previdnosti lahko z gotovostjo trdili, da zgrajen akumulacijski bazen ne bo vplival na populacijo koconogih kur, še posebno na divjega petelina, so med drugim zapisali v obrazložitvi odločbe v Arsu.

Akumulacijski bazen je skoraj štirikrat večji od predvidenega z gradbenim dovoljenjem in omogoča podaljšanje zimske sezone, s tem pa večji obisk in pritisk na naravno okolje. Poleg tega se v Arsu sklicujejo še na nekatere druge raziskave, ki dokazujejo, da se na območju zimskošportnih centrov (na območju Škofjeloškega, Cerkljanskega in Polhograjskega hribovja) zaradi večjega obiska in s tem povečanega nemira populacije divjega petelina zmanjšujejo.

Pri tem Arso v odločbi še opozarja, da leži biatlonski center v Triglavskemu narodnemu parku in v zavarovanem območju Natura 2000, kjer veljajo strožji pogoji. Leta 2010 sprejet zakon o TNP pa tudi izrecno prepoveduje gradnjo vodnih zbiralnikov, čeprav je bil biatlonski center zgrajen leta 2009.

Martin Šolar, direktor uprave TNP, v zvezi s tem pravi, da je investitor pri gradnji upošteval vse njihove omilitvene pogoje. Tudi številni obiskovalci Pokljuke se strinjajo, da je biatlonski center lepo urejen in da ni moteč za okolico. Kljub temu so v okoljskih nevladnih organizacijah Alpe Adria Green (AAG) ter Društvu za opazovanje in proučevanje ptic (DOPPS), ki sta v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja sodelovali kot stranski udeleženki, prepričani, da je akumulacijski bazen črna gradnja, ki bi jo morali odstraniti, okolico pa sanirati.

Vojko Bernard, predsednik AAG, je zavrnilno odločbo Arsa pričakoval. »Na podlagi dokazov soglasja smučarski zvezi niso mogli izdati. Če bi soglasje izdali, bi kršili zakon«, je dejal Bernard in dodal, da »če se gremo TNP, upoštevajmo veljavna pravila, drugače parka ne potrebujemo«. Prepričan je še, da je smučarski zvezi pri gradnji biatlonskega centra pomagala politika in je zato »nastal zmazek«.

Pri tem je bil Vojko Bernard kritičen tudi zaradi uporabe pristajališča za helikopterje v sklopu biatlonskega centra. Po Bernardovih podatkih na tem pristajališču, ki je bilo zgrajeno za reševanje v gorah, helikopterji ne pristajajo zgolj v reševalne namene, ampak tudi za turistične. Pristajajo tudi »pomembneži«, je še pribil Bernard. Akumulacijski bazen v biatlonskem centru je prevelik.

Akumulacijski bazen: Smučarska zveza vložila pritožbo zoper odločbo Arsa

Alpsko smučanjesobota, 25.02.2012 12:13 Tekst: (sta)

pokljuka – Potem ko je Agencija RS za okolje (Arso) 9. februarja zavrnila izdajo okoljevarstvenega soglasja za zgrajen prevelik akumulacijski bazen za umetno zasneževanje na Rudnem polju na Pokljuki, se je Smučarska zveza Slovenije na odločbo že pritožila. O usodi bazena, ki naj bi ogrožal populacijo divjega petelina, bo znova odločalo ministrstvo.

Pri gradnji biatlonskega centra na Pokljuki so uredili tudi akumulacijski bazen za umetno zasneževanje. Da bi bil skladen z gradbenim dovoljenjem, bi moral bazen imeti 1400 kubičnih metrov volumna, zgradili pa so skoraj štirikrat večji bazen s približno 5400 kubičnimi metri volumna, saj naj bi v gradbenem dovoljenju zamešali med volumnom in površino.

Zaradi večje dimenzije od dovoljene morajo pridobiti okoljevarstveno soglasje s strani Arsa. V postopek sta se po zakonu o Triglavskem narodnem parku kot stranska akterja vključila okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic, ki sta opozorila na vplive vodne akumulacije na divjega petelina.

Arso je na tej podlagi zavrnil izdajo soglasja, vendar je po pritožbi smučarske zveze ministrstvo za okolje in prostor prvo odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v odločanje prvostopenjskemu organu z zahtevo po ugotovitvi, kakšen je dejanski vpliv bazena na populacijo divjega petelina. Na osnovi monitoringa so ugotovili, da bazen nima posebnih vplivov na populacijo koconogih kur oziroma da se populacija povečuje. Vendar so na Arsu ocenili, da triletno spremljanje stanja ni zadosti, da bi lahko z gotovostjo trdili, da biatlonski center nima negativnega vpliva.

Zato je Arso 9. februarja izdal negativno odločbo, v minulem tednu pa je potekel 15-dnevni rok za pritožbe. Kot je za STA povedal predsednik zbora za biatlon pri Smučarski zvezi Slovenije Peter Zupan, so se tudi tokrat pritožili na pristojno ministrstvo. Prepričan je, da bodo s pritožbo uspeli, saj bodo opozorili, da bi v primeru zmanjšanja bazena na 1400 kubičnih metrov morali za zasnežitev tekaških poti na Pokljuko v štirih do šestih dneh pripeljati 500 cistern vode.

V lanski zimi so z obstoječo akumulacijo že naredili prvi preizkus zasneževanja, lanskega novembra pa so v manj kot tednu dni porabili celotno vodo iz bazena in zasnežili tekaške poti. Biatlonski center bodo v vsakem primeru zasneževali tudi v prihodnje, saj imajo za to po Zupanovih besedah vsa potrebna dovoljenja. Zato bodo, če bodo morali bazen zmanjšati, vodo vozili na Pokljuko, kar bi zagotovo povečalo hrup.

Zupan je prepričan, da Arso pri zavrnitvi soglasja ni upošteval vseh njihovih prizadevanj za čim večjo omilitev hrupa, ki moti divjega petelina. Zagotovili so sistem zasneževanja, ki stadion zasneži v štirih do šestih dneh, zato vsa obremenitev okolja s hrupom traja največ teden dni. Poleg tega imajo posebne, manj glasne snežne topove.

V Alpe Adria Green so kljub temu prepričani, da je bazen kot črno gradnjo treba odstraniti in okolico sanirati v prvotno stanje. Po novem zakonu o Triglavskem narodnem parku, ki je v veljavo stopil šele leto dni po izgradnji biatlonskega centra, namreč v parku sploh ni dovoljeno graditi akumulacijskih bazenov. “Istočasno pa ne smemo ogroziti populacije divjega petelina na tem njegovem avtohtonem okolju,” poudarjajo.

Iz študij, ki jih je pri odločanju uporabil Arso, izhaja, da je število divjih petelinov na območju smučarskih središč upadlo, rastišča pa niso več aktivna. Eden poglavitnih dejavnikov, povezan z zapuščanjem rastišč, je prav stopnja nemira. Divji petelin je nanj najbolj občutljiv v času prezimovanja, rastitve, valjenja in vodenja mladičev, torej od januarja do julija. Nemir pa povzročajo gozdarstvo, rekreacija, planinarjenje in nabiranje gozdnih sadežev.

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo:https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

NAMENITE DEL DOHODNINE AAG , Z NJO NAMERAVAMO KUPITI ANALIZATOR VODE, VAŠI POTOMCI IN NARAVA VAM BODO HVALEŽNI! https://alpeadriagreen.wordpress.com/2011/12/17/namenite-del-dohodnine-aag-vai-potomci-in-narava-vam-bodo-hvalezni/

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.