Izjava za javnost – plinski terminali v Tržaškem zalivu – četrta oseba na črni listi AAG 2011


EVROPSKA KOMISIJA BLOKIRA POSTOPK ZA KRŠITEV DIREKTIVE SEVESO V

TRSTU
AAG ODGOVORI Z NOVO PETICIJO NA EVROPSKI PARLAMENT

Ljubljana, 23.12.2011 – Ob zahtevi Glavnega Direktorata za Okolje Evropske komisije za blokado postopka proti Italiji za ugotavljanje kršitev direktive Seveso (varnost industrijskih obratov) v Tržaški pokrajini je Alpe Adria Green (AAG) izbral evropskega komisarja za okolje, Janeza Potočnika, kot ime zadnjega četrtletja na črni tabli, za njegovo vlogo pri upravljanju okoljskega konflikta v zvezi s projekti dveh plinskih terminalov v Tržaškem zalivu.
V AAG poudarjamo, da Evropska komisija igra umazano. Najprej, kljub ogromni količini dokazov, ki jih je AAG vložila(med katerimi celo ponarejanje dokumentov s strani španske družbe za gladko pridobitev gradbenega dovoljenja), “zamrzne” preiskave o nepravilnosti postopka pri presoji vplivov na okolje (It. VIA valutazione impatto ambientale) španskega projekta Gas Natural. Kasneje in to prav ko se postopek prične, pa presenetljivo zahteva blokado te preiskave in to zopet na podlagi neresničnih izjav italijanskih organov.
Poleg tega, Evropska komisija Evropskemu parlamentu skrije novico o blokadi postopka, kar je v korist izgradnji terminala v Žavljah. Evropski parlament je namreč tisti organ, ki je sprejel peticijo okoljevarstvenikov AAG in AAG-Greenaction in začel skupno preiskavo obeh navedb, torej kršitev direktive Seveso in nepravilnosti v procesu za pridobitev gradbenega dovoljenja takih obratih v Tržaškem zalivu.

SANYO DIGITAL CAMERA

Glavni Direktorat Evropske komisije za okolje je namreč zahteval blokado tega postopka že 18. novembra in to štiri dni preden je Evropski Parlament (22. novembra) začel razpravo istega v zasedbi odbora za peticije. Na sklicu so bili prisotni iz GD Evropske komisije za okolje vendar v razpravi ni prišlo z njihove strani nobene izjave glede blokade,

tako da se je vsem zdelo, da je preiskava še v teku.
Obnašanje Evropske komisije je hudo nepošteno. Zgleda da so na to vplivali in še vplivajo pritiski Italije, ki močno podpira gradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu.
AAG je skozi svoje predstavništvo v Italiji (AAG- Greenaction Transnacional) že vložilo ugovor zahtevi zaradi blokade postopka za kršitev direktive seveso v Trstu in vlaga novo peticijo na Evropski parlament za pomanjkanje enotne študije efekta domino v Tržaški pokrajini.
AAG meni, da bi v luči tega moral Evropski parlament nujno vprašati za pojasnilo komisarja Janeza Potočnika in predsednika komisije Barrosa ter poziva Evropske poslance naj v zvezi s tem ukrepajo.

Delo_23.12.11 novinarska aag

Po 67 členu ustave (na katerega edinega je pozval dr. Danilo Türk ob praznovanju dvajsetletnice Ustave) popolnoma jasna:

»Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija.«

Torej »gospodarska pobuda je svobodna« le, kadar je kapital odgovoren v vseh treh funkcijah.

V naraščajoči krizi morajo slovenski državljani, velja tudi za g.Potočnika, še bolj  slovensko ustavno zavezo uveljaviti kot dobro evropsko prakso.

Potočnik o uvrstitvi na črno listo: “Trditve AAG so žaljive in nesmiselne”

http://www.dnevnik.si/video/7392

Problem Pirniške bioplinarne ni samo problem smradu in problem Pirničanov


Problem Pirniške bioplinarne ni samo problem smradu in problem Pirničanov, ki se nekaj zmrdujejo, ampak ga je treba postaviti na višji nivo in istočasno izvesti pritisk in zahtevati spremembo ZGO v tako smer, ki bi take ekscese že v naprej onemogočil in ostro sankcioniral, s čemer bi vaš lokalni problem generalizirali na celo Slovenijo. Zavedamo se, da to ne bo lahko delo, ker imajo kapitalski lobiji močno vpletene prste v zakonodajno sfero in bodo takim spremembam intenzivno nasprotovali.pirniče

Tu podajamo nekaj naših pogledov na situacije:

1. Objekti, ki se gradijo morajo biti zgrajeni v skladu z zakon o graditvi objektov ZGO in vsi postopki, ki vodijo do obratovalnega dovoljenja ter obratovanja, morajo biti izvedeni po ZGO.

2. Za vse objekte je potrebno izdelati najmanj:

a. PGD – projekt za pridobitev gradbenega dovoljenje, ki mora izpolnjevati vse pogoje, ki jih postavlja upravna enota in ministrstvo za okolje in prostor, za ta objekt. Ta dokument se imenuje LOKACIJSKA INFORMACIJA več na: http://www.gradimo.com/zakonodaja/39 Na podlagi te dokumentacije se izda gradbeno dovoljenje. V PGD dokumentacije morajo biti podane kapacitete naprav, gabariti vseh objektov in njihova lokacija v prostoru.

b. PZI – projekt za izvedbo, mora biti izdelan na podlagi določil, pogojev za gradnjo iz gradbenega dovoljenja, kateremu je podloga PGD projektu. Noben objekt, se ne da postaviti brez PZI projektne dokumentacije.

c. PID – projekt izvedenih del, se izvede, ko je objekt končan in se v PZI projekt vnesejo vse spremembe, ki so med gradnjo nastale. PZI projekt lahko le malo odstopa od veljavnega PGD projekta, v nasprotnem primeru se mora zaprositi za spremembo veljavnega gradbenega dovoljenja, za kar se na novo izdela PGD projektna dokumentacija, za novo stanje.

3. Projektno dokumentacijo izdelujejo inženirji – odgovorni projektanti, vodje projektov, ki po zakonu  morajo biti člani IZS Inženirske Zbornice Slovenije in zapadejo pod njen kodeks in disciplinski pravilnik.

4. Vsaka izdelava tehnične dokumentacije mimo lokacijske informacije in veljavnega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je kršenje kodeksa in disciplinskega pravilnika IZS in se obravnava kot disciplinski postopek na disciplinski komisiji IZS.

5. Da se sproži postopek na disciplinski komisiji IZS, je potrebno podati prijavo na IZS. Brez tožnika ni sodnika. V primeru, da se odgovorni projektanti spoznajo za krive jim disciplinska komisija lahko odvzame licenco za delo največ za 5 let.

6. V DELO-vem članku iz 21.11.2011 je napisano:

a. Da je bila prvotna moč bioplinarne – po veljavnem projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja 30 kW,

b. Da so moč kasneje spremenili na 1.130 kW in tudi tako zgradili,

c. Da so na upravno enoto vložili zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja za 999 kW

7. To pomeni, da se nekdo zavestno igra oziroma vara vse vpletene. Napisati, da je bioplinarn z močjo 999 kW, je povsem verjetno zavajanje, saj kakor piše v DELU, kajti saj bioplinarne manjše od 1.000 kW ne potrebujejo dovoljenj: energetskega, energetske licence, za upravljanje ni potreben strokovni izpit, ne potrebuje študije vplivov na okolje. Če se prav spomnim, sem nekje prečital, da se spremeni tudi status stranke v postopku.

8. Kako določiti velikost – kapaciteto bioplinarne: najlažje iz dokumentov dobavitelja za plinski motor in dobavitelja za električni generator. Do teh podatkov bo možno priti samo po sodni poti, kajti investitor jih ne bo dal na razpolago, oziroma mogoče preko ovadbe odgovornih inženirjev na IZS.

9. Povsem verjetno je da je moč te naprave večja, saj se od zunaj, ko obratuje ne da ugotoviti ali teče z 999 kW ali 1,13 kW ali še več. Moč bioplinarne je omejena z močjo plinskega motorja in nanj priključenega generatorja. Količina plina je bolj prilagodljiva in močno variira v odvisnosti vložene organske snovi (koruza v zrnju, koruzna silaža, klavniški odpadki, gnojevka).

10. To, da g. Petač sedaj gradi hlev po prvotnem gradbenem dovoljenju ne spremeni dejstva, da je postavljena bioplinarna 37 krat večja od dovoljene v veljavnem gradbenem dovoljenju.

11. Pri problemih povečane obremenitve cest s transportom se ne smete omejiti samo na dovoz silažne koruze, bomben je tudi odvoz nastale bioplinske gnojevke, ki je še več kot surovin.

12. Kar se tiče količin pripeljane in odpeljane gnojevke. Zahtevajte točno masno bilanco bioplinarbne:

a. Katere in koliko od vsake surovine bodo uporabljali?

b. Koliko prevozov se planira v primeru maksimalne proizvodnje v in iz bioplinarne?

c. Ker zakon določa, da lahko v bioplinarno proizvede največ 40 % električne energije z uporabo koruzne silaže, se je potrebno vprašati, če bo ostala energija iz  gnojevk in  koliko te gnojevke bo potrebno pripeljati in na koncu procesa odpeljati?

13. Grobi preračun bioplinarne:

a. Nazivna moč: 999 kW

b. Obratovalni čas: 8.500 ur na leto. Proizvedena električna energija: 999 kW x 8.500 h/leto = 8.500.000 kWh/leto

c. 1 m3 bioplina ima okvirno toplotno moč 7,5 kWh/m3. Vir http://www.kis.si/pls/kis/!kis.web?m=170&j=SI

d. Električni izkoristek energije proizvedenega metana cca 38 % ali faktor izkoristka η=0,38. Vir: http://www.bf.uni-lj.si/fileadmin/groups/2717/Katedra_za_kmetijsko_tehniko/Prirocnik_o_bioplinu.pdf  ali http://www.se-f.si/uploads/BH/Q8/BHQ8nP3gzKci0NkRMA_IQg/Jug.pdf

e. Proizvedena električna energija iz 1 m3 bioplina 7,5 kWh/m3 x 0,38 = 2, 85 kWh/m3 bioplina

f. Proizvodnje bioplina iz:

i. Silaže cca 180 m3 bioplina /tono silaže

ii. Iz gnojevke cca 25 m3 bioplina /m3 gnojevke

g. 15.000 t silaže daje: 15.000 x 180 x 2,85 = 7.700.000 kWh eklektike na leto. Ta količina koruzne silaže pokrije 90 % potrebo po energiji, za proizvodnjo planirane količine električne energije.

h. Po zakonu g. ministra Židana iz leta 2011, se sme v bioplinarnah proizvajati samo 40 % bioplina iz silaže ostalo iz drugih virov oziroma gnojevke.

i. Proizvedena elektrika iz silaže:

8.500.000 x 0,4 = 3.400.000 kWh/leto iz koruzne silaže.

ii. Proizvodnja iz gnojevke:

8.500.000 x 0,6 = 5.100.000 kWh/leto iz gnojevke in drugih surovin.

i. V primeru uporabe same gnojevke se potrebuje sledeča količina le te, na letni ravni:

i. 5.100.000 kW/leto : 2,85 kWh/m3 = 1.790.000  m3 bioplina.

ii. 1.790.000 m3 plina : 25 m3 plina/m3 gnojevke = 71.600 m3 gnojevke na leto, za katero proizvede cca 4.000 glav velike živine – recimo odraslih krav.

iii. Upoštevati moramo:

1. Cisterne s po 15 m3 za prevoz gnojevke

2. Gnojevka se pripelje in odpelje – dva prevoza na isti cesti.

3. Letno se vozi gnojevka 200 dni pozimi je mrtva sezona, ne vozi se v nedeljo.

iv. Število prevozov gnojevke 71.600 m3 : 15 m3/cisterno = 4.773 cistern na leto

v. Dovoz in odvoz skupaj 4.773 x 2 = 9.546 cistern na leto.

vi. Število dnevnih prevozov v in iz bioplinarne 9.546 : 200 =  48 cistern na dan. V primeru uporabe drugih, energetsko bolj učinkovitih surovin, bo število teh prevozov nekoliko manjše.

j. Tu ni upoštevan odpadek, ki ostaja od predelave silaže.

14. Zahtevajte od g. Petača točen izračun prevozov v in iz bioplinarne pri osnovni kapaciteti 30 kW in sedaj deklarirani kapaciteti 999 kW. Upam, da se nisem prav veliko zmotil v izračunu.

15. Tu naj navedem nekaj mojih pogledov, v katerih točkah bi bilo potrebno spremeniti – dopolniti ZGO, da bi se take zlorabe v praksi omilile ali zavrle:

– Dopolnitev kazenskih določb v ZGO,

– Definirati je potrebno, da je vsako odstopanje PZI od PGD kazensko odgovorno,

– Definirati je potrebno težo prekrška: izdelavo PZI dokumentacije mimo PGD za kurji hlev ni isto kot za 30 krat povečati projekt bioplinarne,

– Definirati je potrebno, da je tako kot je potrebno podati v vodilni mapi za gradbeno dovoljenje vse projektante, podobno mapo predati tudi za PZI in PID projektno dokumentacijo,

– Definirati je potrebno, da lahko nek organ ali inšpektor ali posameznik iz vrst IZS da dobi na vpogled vse listine, iz katerih bi bilo mogoče nedvoumno določiti kršitev,

16. Verjetno je še kaj, pa bi to prepustili pravnim strokovnjakom.

17. Spodnji diagram prikazuje količino proizvedenega bioplina glede na vrsto vhodne surovine. Spodnji diagram je dobljen iz vira (_Jack_DeBruyn)

Odpadna hrana
Koruzna silaža
Goveja Gnojevka

clip_image002

Iz gornjega diagrama je jasno vidno, da je predelava gnojevke samo izgovor za postavitev bioplinske naprave. V resnici pa vsi proizvajalci tako imenovane zelene elektrike ciljajo na uporabo drugih vhodnih surovin, ki dajo neprimerno več plina, na tono vhodne surovine. Kmečka polja pa izrabljajo kot odlagališče svojega odpadka, ki ga sami ne morejo predelati ali brez škode odstraniti. Industrijske bioplinarne imajo velik problem z odpadno gnojevko, saj v primeru, da je ne morejo oddati, šenkati, kakor koli odstraniti, ne morejo več proizvajati elektrike, ki je njihov glavni vir subvencioniranega zaslužka. Malo si oglejte samo primer Ilersko-bistriške bioplinarne, ki je razvažala gnojevko in jo tudi kar tako polivala po občutljivem kraškem terenu

V primeru, da bo pirniška bioplinarna dobila uporabno dovoljenje, bo v Pirničah in okolici postalo kar zanimivo. Pirniče se bodo prelevile iz vaškega v industrijskega okolja, z veliko dodatnega transporta skozi naselje in okoliške kraje.

V primeru pirniške bioplinarne je bilo kršenih niz aktov in pravilnikov. Smrad je samo ena težava, ki jo boste čutili pri tej megalomanski napravi na obrobju naselja.

OPOMBA: zgoraj podane izračune smo opravili glede na naše znanje s tega področja.

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo:http://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

Toksikacije z botulinom – kronični botulizem


Akademija za kmetijstvo in veterinarstvo (AVA) – izobraževalna ustanova
IZJAVA IZ GOETTINGENA
OB PRILIKI 9. ZBORA AVA
od 17. do 21. marca 2010 v Goettingenu
Toksikacije z botulinom – kronični botulizem
Podpisane veterinarke in veterinarji sporočamo našo veliko zaskrbljenost zaradi
naraščanja števila toksikacij s Clostridium botulinum pri reji molznih živali v Nemčiji.
S presnovnimi produkti (toksini) določenih vrst klostridij (še posebno Clostridium botulinum,
pa tudi rodov C. butyricum in C. baratii) povzročena obolenja pridobivajo v Nemčiji na
pomenu, še posebej v visokozmogljivih obratih za pridelavo mleka. Prva opozorila potrjujejo
tudi kontaminacije z navedenimi klicami tudi na področju svinjereje.
Klostridije so anaerobne bakterije, ki tvorijo spore in živijo v tleh, v blatu, v prebavnem traktu
ljudi in živali, v in na insektih in črvih, pa tudi v in na rastlinah. Opravka imamo z zelo staro
skupino mikroorganizmov (približno staro 3,4 mia. let), ki ostajajo zaradi presnovno neaktivne
oblike preživetja (spore) zelo dolgo živi in ob ustreznih pogojih zopet vzklijejo in s tvorbo
toksinov sprostijo svoj bolezenski potencial.
Globalizacija človeških oblik dejavnosti (trgovanje z živalmi, krmili, živili) in turizem vodijo h
globalnemu širjenju klostridij, zato se dosedanje geospecifične razlike bolj in bolj izgubljajo.
Ob tem lahko pomen dosedanjih naravnih načinov prenosa (n.pr. s peščenimi viharji ali
pticami selivkami) zanemarimo.
S sodobnimi načini kmetovanja se proizvajajo večje količine fekalij v obliki gnoja in gnojevke.
Te se normalno izrabljajo z direktnim prenosom na kmetijske površine (gnojenje) ali pa se
izkoristijo v napravah za proizvodnjo bioplina.
V napravah za proizvodnjo bioplina se patogene klostridije pri razklopu substratov vsekakor
lahko razmnožujejo. Zahtevana higienizacija – eno uro pri 70 0C pomaga ob tem zelo malo,
ker klostridij zaradi tvorjenja spor na ta način ni mogoče onesposobiti. Nasprotno;
antagonistična bakterijska flora se odstrani in spore klostridij vzklijejo s še večjo močjo.
Ostanki po fermentaciji v napravah za proizvodnjo bioplina so v znatni meri kontaminirani s
patogenimi klostridijami, tudi z vrsto Clostridium botulinum.
Z iznosom omenjenih ostankov na površine za proizvodnjo zelene živinske krme in
njive se zelena košnja, namenjena najpogosteje za silažo, kontaminira preko bodisi
direktno na travnih bilkah pripojenih bakterij (biofilm) ali pa preko delcev zemlje s
klostridijami in na ta način prispe v živinsko krmo.
Omenjeni proces permanentne kontaminacije s patogenimi klostridijami (preko zelene krme,
kot je to n.pr. silaža) poteka najpogosteje v obdobju dveh do treh let. Pred rejci živine se
odvijajo zelo nespecifične slike dogodkov. Prvenstveno se opazi padec storilnosti pri
posameznih živalih ali pa pri čredi. V večjih sestavih se pojavlja bolezen z zamikom pri
posameznih živalih. V telesa živali prihaja vedno večje število klostridij, ki se tu razmnožujejo
in proizvajajo več ali manj toksina botulin. Hkrati pa v okolici živali narašča koncentracija
povzročitelja bolj in bolj. Ob doseženi določeni mejni vrednosti postane klinična slika
kroničnega botulizma z raznimi ohromitvami itd. očitna.

O celotni problematiki klostridij je tekla diskusija na Akademiji za kmetijstvo in veterinarstvo
(AVA) ob 9. Srečanju v Goettingenu marca 2010. Na opažene pojave sta še posebej
opozarjala referenta prof. dr. H. Boehnel in prof. dr. M. Krueger. Dr. B. Schwagerick,
veterinarski svetnik pri RGD MV je z omenjeno problematiko prizadete primere na farmi za
rejo živali za pridelavo mleka predstavila udeležencem srečanja, veterinarjem iz prakse. Pod
navedenimi pogoji se z navedenimi povzročitelji inficirajo tudi rejci živali in celo veterinarsko
osebje. Zdravnik, mednarodno priznani strokovnjak za botulinum, prof. dr. D. Dessler je na
tem 9. AVA srečanju prvič opisal bolezensko stanje pri štirih obolelih osebah, ki so se okužile
v kontaktu z govedi, obolelimi na kroničnem botulizmu.
Kopičenje primerov okužb s kroničnim botulizmom pri živalih in ljudeh sili nas veterinarje, ki
smo zaradi intenzivnih kontaktov z obolelimi živalmi med kliničnimi preiskavami prvi, ki se
lahko okužimo k opozarjanju na vedno večjo nevarnost okužbe pri čredah, rejcih, pastirjih,
veterinarjih in v okolici živečih ljudeh, ki prihajajo v stik z zelenimi površinami in zemljišči,
gnojenimi z ostanki gnojevke po bioplinski fermentaciji.
Politično in gospodarsko odgovorni dejavniki se morajo zavedati zdravstvenih tveganj, ki
izhajajo iz obratovanja naprav za pridobivanje bioplina. Nujno je potrebno ustrezno ukrepati!
Veterinarji pozivamo k pristopu k raziskovalnim projektom, ki se bodo intenzivno
spopadali z omenjenimi tveganji in s katerimi bodo oblikovani predlogi za reševanje
navedenih problemov.
Ernst-Guenther Hellwig, ustanovitelj in vodja organizacije AVA
Veterinarke in veterinarji, udeleženci 9. srečanja AVA

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo:http://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

EHEC v hrani – Raziskovalci kritizirajo lahkomiselno postopanje z bioplinsko gnojevko – digestatom, kot kmečkim gnojilom.


REPORT MAINZ
EHEC v hrani
Raziskovalci kritizirajo lahkomiselno postopanje z bioplinsko gnojevko – digestatom,
kot kmečkim gnojilom.
0:10 – 0:58 (čas poteka reportaže)
Reportaža govori o nezaključenem vprašanju okužb ljudi z EHEC, z nevarnim sevom
(Escherichia Coli)- E.coli, ki se nahaja v prebavilih živali.
Z EHEC se je v Nemčiji do sedaj okužilo preko 1.500 ljudi in od teh jih je zaradi
odpovedi levic umrlo 21.
V tej raziskavi so vzeli pod drobnogled bioplinarne. Na vprašanja novinarjev Monike
Antras in Erika Bär-na so odgovarjali strokovnjaki. V poročilu raziskujejo povezavo
med proizvodnjo piščancev, visoko tehnologijo bioplinarn in laboratorijskimi analizami
odpadne bioplinske gnojevke – digertata,
1:00 – 2:18
Farma s 100.000 pitovnimi piščanci z lastno bioplinarno, kjer se predeluje gnoj v
energijo. Vedno več kmetov privzema tak model poslovanja.
Hubert Taubenhaim pravi, da sistem temelji na principu, da to kar gre notri ravno tako
naravno pride ven in pri tem naprava ne seva.
Bioplin je kot čista alternativa. Na tej eksplozivno rastoči gospodarski veji jih veliko
želi zaslužiti in zato število bioplinskih naprav stalno narašča. V Evropi jih je 7.500 in
od tega okoli 6.000 v Nemčiji.
Gnoj od piščancev in govedi v bioplinskih napravah fermentira. Pri procesu
fermentacije ostane tako imenovan digestat ali bioplinska gnojevka, ki se uporabi za
gnojenje polj in travnikov.
Ali to lahko predstavlja nevarnost za zdravje ali se na ta način lahko razširjajo
mikroorganizmi kot so salmonela in EHEC.
Vprašanja, ki smo ga zastavili lastniku bioplinarne Hubertu Taubenheimu:
»Kaj bi se zgodilo, če bi bile v digestatu bolezenske klice? Kaj bi to pomenilo?«
In njegov odgovor je bil:
»Pri 40 stopinjah ti mikroorganizmi ne bi bili uničeni. Za odgovor morate povprašati
specialiste«.
2:18 – 2:41
Na to bi morali znati odgovoriti na združenju bioplinarjev.
Tu smo se srečali z g. Jozefom Pellmeyer-jem, predsednikom združenja boiplinarjev.
On ne vidi v tem nobene povečane nevarnosti.
»Ni nobene razlike med gnojevko iz hleva in gnojevko iz bioplinarne, kar je bilo na
vstopu že v gnojevki, ostane tudi v digestatu po proizvodnji plina«.
2:41 – 3:18
Ali je to res tako – nobene povečane nevarnosti?

Srečali smo Henriette Mietke-Hofmann, ki dela v državnem laboratoriju Saške
pokrajine za kontrolo gnojil in se že leta ukvarja s patogenimi mikroorganizmi v
bioplinski gnojevki (digestatu). Pri tem je opazila alarmantno odkritje:
»Zelo pogosto odkrijemo salmonelo v digestatu in to tudi v ponovljenih vzorcih, kar mi
govori, da se tam mikroorganizmi razmnožujejo in v nobenem primeru ne odmirajo«.
3:18 – 4:14
To je posledica dejstva, da gnojevke iz hleva, pred vnosom v bioplinarno ne
pregrejejo in zaradi tega patogeni mikroorganizmi niso uničeni. Razen tega se izvaja
fermentacija gnojevke, gnoja in koruzne silaže pri temperaturi 30-40 °C. Različni
patogeni mikroorganizmi kot na primer EHEC to temperaturo preživijo.
EHEC je posebna oblika (Escherichia Coli)- E.coli.
»E.coli je popolnoma normalni mikroorganizem, ki se nahaja v gnojevki iz hleva in se
v anaerobnih pogojih – ko ni na razpolago kisika -, razmnožujejo. K temu dodajmo
še, da se pri temperaturi 30-38 °C posebno dobro počuti«.
4:14 – 4:46
Bioplinarne so kot vir za patogene mikroorganizme in digestat je nevarnejši kot
gnojevka iz hleva. Da je temu tako je prepričana tudi ga. Henriette:
»Opažam pri mojem vsakodnevnem delu razliko v mikrobiološki kvaliteti kmečke in
bioplinske gnojevke. Opažam, da se patogeni mikroorganizmi v kmečki gnojevki
veliko bolje uničujejo kot v digestatu iz bioplinarne, kar pomeni, da poteka v gnojevki
iz hleva samo »razkuževanje« – izboljšana je higiena gnojevke, kar v digestatu ne
poteka.«
4:46 – 5:13
Ko se digestat razvaža – poliva po poljih in travnikih, lahko patogeni mikroorganizmi
vstopijo v prehransko verigo. Te nevarnosti so se zavedli tudi v Avstriji na Dunaju in
sicer v Agenciji za zdravje in varnost hrane (AGES). Tudi tu strokovnjaki raziskujejo
digestat iz bioplinarn in so gotovi, da bioplinska gnojevka lahko širi bolezni.
5:13 – 5:40
Erwin Pfundtner pravi:
»Od organskih gnojil predstavlja digestat bioplinarn največjo nevarnost za širjenje
EHEC mikroorganizmov.«
Ali je to tudi potencialna nevarnost za ljudi?
»Seveda, če je digestat bioplinarne nestrokovno uporabljen, to lahko povzroči veliko
nevarnost za ljudi.«
5:41 – 6:22
Avstrija je v preteklem letu sprejela ostre zakone in predpise za uporabo digestata
bioplinarn kot gnojila. Digestat se mora redno analizirati na 6 patogenih
mikroorganizmov, med katerimi je tudi EHEC.
In kako je v Nemčiji?
V Nemčiji politika močno subvencionira bioplinarne in to namerava početi tudi
v bodoče – zaščita zdravja pri tem skoraj ni pomembna.

Ali se bo to sedaj spremenilo?
Hoteli smo imeti intervju z deželno ministrico za gospodarstvo Elzo Eigner, ki ga je
odklonila. In tudi iz ministrstva nismo dobili nobenega odgovora na naša konkretna
vprašanja.
6:22 – 6:38
Zamisel, da se proizvaja velike količine energije iz gnoja in gnojevke, se zaradi novih
spoznanj postavlja pod velik vprašaj in sicer:
»Ali bodo sedaj politiki higienske predpise za bioplinarne preverili in okrepili nadzor?«
Prevod po tonskem zapisu reportaže

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo:http://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

Zaradi bioplina trpijo tla


IMG_0147

Izkoriščanje bioenergije je v zadnjem času spričo vedno večjega povpraševanja po energiji znatno
pridobilo na pomenu. Vendar pa ni vsaka oblika proizvodnje in izkoriščanja energetsko bogatih rastlin
efektivno in strpno do okolja. Trenutno prevladujoča praksa gojenja energetsko bogatih rastlin (prelom
v izrabi zelenih površin, gojenje koruze, pšenice in repice) še bolj znižuje nizko vsebnost humusa v
naših tleh
Opustitev kolobarjenja vodi k izgubi humusa…
Pri raziskavi primernosti gojenja energetskih rastlin za
okolje igra odločilno vlogo dejstvo, KATERE rastline
gojimo in kako intenzivne so setve. Že v letu 1999 je bila
v neki raziskavi na institutu Wuppertal analizirana vrsta
kultur po posebej zasnovanem in na ekosistemske
soodvisnosti orientiranem sistemu kriterijev, da bi s tem
ugotovili površinske potenciale pridelave energetsko
zanimivih rastlin v okviru trajnega kmetijstva. Pri tem se
je izkazalo, da je ocena oljnega lanu lahko zaradi
ugodnega vpliva na rastišče in na kolobarjenje pozitivna.
Prav tako imajo ugodne vplive na rastišče tudi sončnice,
vendar pa postavljajo tudi visoke zahteve do zemljišča.
Pšenica se na osnovi visokega deleža pri kolobarjenju in
problemov odpornosti do travnih herbicidov smatra le za
omejeno priporočljiva. Oljna repica in predvsem koruza
zaradi visokih zahtev nista priporočljivi, vplivi na rastišče
so srednji do negativni, visoka občutljivost pa terja
porabo kemijsko-sintetičnih sredstev, kar kvari ekološko
bilanco proizvodnje energije. Omenjeni rezultati so bili
potrjeni z aktualnimi študijami1.
…to pa slabša posledice klimatskih sprememb
Zgostitev zaporedja setev in nadomestitev vmesnih setev
rastlin, ki imajo visok potencial za reprodukcijo humusa z
energetsko bogatimi, humus uničujočimi energetskimi
kulturami vodijo do, za slabšanje klimatskih sprememb
absolutno kontraproduktivnega trošenja humusa. Izginjanje
humusa in s tem povezan padec biološke aktivnosti,
povečujejo zgostitev in erozijo ter zmanjšujejo
propustnost in sposobnost akumulacije vode2. To
bistveno povečuje posledice klimatskih sprememb –
ekstremne padavine, poplave in suše. Za spopad z
naštetimi posledicami moramo naše kmetijske površine
popraviti z ustreznimi ukrepi za obogatitev humusa, da bi
si tako zagotovili zanesljive žetve. Ker je humus tudi
pomemben nosilec CO2 bi ti ukrepi hkrati tudi ščitili naše
podnebje.
Tudi gnojenje z gnojevko iz obratov za
proizvodnjo bioplina povzroča izrabo humusa

Nerazumljivo je, da se učinek fermentirane gnojevke na
gospodarjenje s humusom ter na zdravje tal in živali v
raziskavah popolnoma zanemarja. Ob tem ima gnojevka
iz naprave za proizvodnjo bioplina za reprodukcijo
humusa še slabšo sposobnost. S fermentacijo se
vsebnost ogljika zmanjšuje, vsebnost organsko nevezanega
dušika pa zvišuje.
Izključno z gnojevko torej nadomeščanje humusa ni
mogoče (na dolgi rok je to vprašljivo tudi pri uporabi
nefermentirane gnojevke). Za zadovoljiv dovod ogljika so
deleži dušika mnogo preveliki.
Ker vsebuje fermentirana gnojevka še večji delež hitro
razpoložljivega dušika in še manj nepredelanega ogljika
kot nefermentirana gnojevka, prinaša za mikroorganizme
v prsti še manj hrane3. Avtorja GUTSER/EBERTSEDER
v njunih študijah ugotavljata, da pri kolobarjenju gnojenje
le z ostanki gnojevke po fermentaciji ni zadovoljivo.
Optimalni delež dušika vodi k degradaciji humusa. Te
okoliščine so bile doslej v znanosti in praksi komaj kdaj
obravnavane. Nasprotno, večkrat je bilo poudarjeno, da
razpolaga fermentirana gnojevka z »izboljšanimi« sposobnostmi
gnojenja. Za ekološko pridelavo je v nekaterih
publikacijah propagirano uporabo fermentirane gnojevke
razumeti kot skrajno kritično, ker nasprotuje principu
ekološkemu kmetijstvu lastnega pospeševanja rodovitnosti
tal.
Zanemarjamo raziskave o kvaliteti ostankov po
fermentaciji

O nadaljnjih možnih negativnih, ali pa tudi pozitivnih
učinkih ostankov po fermentaciji na tla je doslej znanega
le malo. Kot primer lahko navedemo, da je o vplivih
vnosov težkih kovin in antibiotikov iz krmil, vnosa bakra iz
reje pujskov ali dezinfekcijskih sredstev na mikroorganizme
komaj znanega. Tudi problem bolezenskih klic
klostridije (Clostridium botulinum) se ne jemlje dovolj

resno. Rezultati iz optimalno potekajočih postopkov za
dobivanje bioplina v raziskovalnih poizkusih z definiranimi
substrati naj bi bili pomirjujoči, vendar pa je realnost
pogosto drugačna. Za občutljiv mikrobiološki proces je
pogosto na razpolago premalo izkušenj in/ali kvalificiranega
svetovanja. Pogosto so naprave za dobivanje
bioplina zasnovane prevelike in se potem manjkajoča
surovina nadomešča z neustreznim substratom n. pr. iz
živilske industrije ali s klavničnimi odpadki. Velik vpliv na
higiensko kvaliteto ostankov po fermentaciji ima
zdravstveno stanje živali v hlevih. Tudi po priporočenem
segrevanju na 70 0C ostanejo spore še žive in inficirajo
površine za krmljenje kar se potem v obtoku še
potencira. Praktične izkušnje kažejo na to, da je možno
stabilnost mikrobiološkega procesa fermentacije in
kvaliteto gnojevke pri obravnavi z efektivnimi
mikroorganizmi popraviti. Opaženi so bili tudi pozitivni
vplivi na zdravje živali. Za raziskave tega je bilo doslej
namenjenih premalo javnih razvojnih sredstev. Vprašanje
okolju primernega načina priprave biomase za proizvodnjo
energije je bilo v zadnjih letih mnogo premalo tematizirano
in premalo raziskano. Politične olajšave (n. pr.
EEG, Energie-Einspeise-Gesetz) so s ciljem ekološke
proizvodnje energije ustvarjale pogoje, ki so ob
pomanjkanju definicije o okolju prijazni obliki proizvodnje
energije inducirale neželene rešitve. Zapoznelo spoznanje
o vprašanju stanovitnosti se nazadnje v kmetijstvu
nanaša na različna tla. Posvetovanja o gospodarjenju s
tlemi zagotavlja doslej spričo pomanjkanja podatkov in
informacij ob teh vprašanjih le omejena stališča. Pouk o
trajnem gospodarjenju s humusom je redkost.IMG_0148
Konkurenca pri trajnostnih oblikah izrabe
zemljišč.
Ne oziraje se na okoljsko sprejemljivost ostajajo
konkurenčni kriteriji pri izrabi zemljišč za različne namene
(pridelava rastlin kot virov energije v primerjavi s trajno
pridelavo živil in krme, izrabo površin za proizvodne in
prometne objekte, stanovanjsko gradnjo, parkovnimi
površinami itd.) še vedno nejasni. Gojenje kultur za
proizvodnjo energije povzroča naraščanje najemnin za
kmetijska zemljišča, s tem pa postajajo dolgoročno
uveljavljeni načini izrabe zemljišč (n.pr. ekološko
kmetijstvo, paša) finančno vedno manj zanimivi. Nujno
potrebna je jasna definicija dobre prakse pri dolgoročnem
gojenju rastlin za proizvodnjo energije. Potem je
vsekakor tudi primerno gospodarju, ki vzdržuje z
ustreznim ravnanjem (z dolgoročno pridelavo kultur za
ljudsko prehrano) na svojih zemljiščih zdrave razmere
priznati finančno nadomestilo.

1 BESTE, A.: MONDERKAMP, F. (2005):
Energija – razumno varčevanje – efektivna poraba
stanovitna proizvodnja.
Energetska analiza za kmetijske obrate.
Biro za zaščito tal in varstvo pred poplavami, Mainz
2.- BESTE A. (2005): Zaščita kmetijskih površin v praksi.
Osnove, analiza, management, ohranitev funkcij tal pri
Proizvodnji, zaščiti voda in varovanjem pred poplavami.
Verlag Dr. Koester, Berlin
3. GUTSER, R., EBERTSEDER, TH. (2006):
Hranilne snovi v gospodarskih gnojilih in gnojilih kot sekundarnih
surovinah – podcenjeni potencial pri kroženju snovi v kmetijskih obratih.
= KTBL 444

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo:http://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

ZAPOSLIMO GENERALNEGA SEKRETARJA


Za potrebe delovanja in profesionalizacije društva

ZAPOSLIMO GENERALNEGA SEKRETARJA

Odgovoren bo za načrtovanje, usmerjanje in usklajevanje splošnega delovanja organizacij, pregledovanje delovanja in rezultatov organizacije ter poročanje, dogovarjanje v korist organizacije in njenih članov,promocijo interesov organizacije, njenih članov in ustreznih interesnih skupin pred zakonodajo, vlado ali javnostjo; spremljanje in ocenjevanje rezultatov organizacije ali podjetja glede na zastavljene cilje in politiko ter za nemoten potek dela društva.

Od kandidatov pričakujemo:

– Najmanj VII stopnjo družboslovne smeri

– vsaj 6 let delovnih izkušenj na podobnih področjih

– poznavanje delovanja NVO sektorja s poudarkom na varstvu narave in okolja

– vodstvene sposobnosti in sposobnost strateškega razmišljanja

– izkušnje z vodenjem projektov

– poznavanje dela z računalnikom (MS office)

– aktivno znanje angleškega jezika

Kandidatom nudimo:

  • dinamično in odgovorno delo

  • ustrezno plačilo

  • dobre delovne pogoje

Zaposlitev se sklene za določen čas enega leta, z možnostjo podaljšanja.

Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z življenjepisom po elektronski pošti na naslov alpeadriagreen@gmail.com najkasneje do 27.12.2011.

Press-konferencija – MEĐUNARODNI DAN PLANINA-


clip_image002

RTV

Pozivnica

Organizujemo ekološku Press-konferenciju posvećenu

-MEĐUNARODNOM DANU PLANINA-

Dana,11.decembar u 11.sati,Hotel Tuzla (sala ”Breza”)

Eko-zeleni TK tradicionalno u povodu Dana planina organizuju nekoliko ekoloških akcija i kampanja na planu posvećenosti pažnji stanju planinske prirode i njene vrijednosti u regiji TK.Podigli smo nekoliko ”šumica”u okruženju naših gradova s ciljem produkcije čistog zraka koji je sve lošiji u urbanim sredinama.Istraživanja pokazuju da kvalitet zraka-bogatstvo oksigena utiče na zdravlje čovjeka.

Pres-konf.želimo istaći presjek stanja planinske prirode i potrebe za unapređenje planinske prirode.

Podsjećamo:

Međunarodni dan planina proglasila je opća skupština UN-a 2003. godine, 11. decembra, nakon što je Međunarodna godina planina, koju je UN proglasio 2002. godine, ukazala na potrebu stalnog osvješćivanja golemog značenja planina i održivog razvoja njihova okoliša za očuvanje kvalitetnog života stanovništva.

Program podržava Ministarstvo prostrornog uređenja I zaštite okolice TK..

Šume čine ‘’odjeću’’Zemlje..bez šuma nema pitke vode,niti čistog zraka’’’

Čuvajmo planinsku prirodu;biodiverzitet(floru-faunu),geodiverzitet-krajolike,resurse…

Tuzla,dec.2011.

Organizacioni odbor

Eko-zeleni TK

OKOLJE IN ZAKONITOST KAMPANJA VČLANJEVANJA GREENACTION TRANSNATIONAL


imageznak_AAG

OKOLJE IN ZAKONITOST – KAMPANJA VČLANJEVANJA GREENACTION TRANSNATIONAL
19. DECEMBRA OD 17.00 DO 20.00 BO V TRŽAŠKEM SREDIŠČU “CENTRO SERVIZI
VOLONTARIATO” POTEKALO UČLANJEVANJE OKOLJEVERSTVENEGA GIBANJA IN
ZBIRA PODPORNIH SREDSTEV ZA UKREPE ORGANIZACIJE, KI SE V PRVI VRSTI BORI
PROTI NEVARNEMU PROJEKTU TERMINALA ZA PONOVNO UPLINJEVANJE V TRŽAŠKEM
ZALIVU
Greenaction T r a n s n a t i o n a l j e
okoljevarstvena organizacija, rojena v Trstu leta 2007, ki deluje v omrežju mednarodnega organizacijskega gibanja AAG (Alpe Adria Green).
Naše združenje, se od njegove ustanovitve, v prvi vrsti bori za okolijske in državljanske pravice.
V štirih letih intenzivnih bitk za zaščito pravic skupnosti, smo dosegli pomembne rezultate na Evropski ravni, s pritožbami glede neizvajanja zakona Seveso (industrijska varnost) v Trstu, čezmejnega onesnaževanja, radiološke (Jedrske) varnosti, ter nezakonitega odlaganja odpadkov.
Iz naših ukrepov, izhaja več kršitvenih postopkov proti Italiji in drugo. Smo med glavnimi nasprotovalci
gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, (22. Novembra je Evropski parlament razpravljal naše peticije
proti plinskemu terminalu), branimo Mednarodno tržaško pristanišče in nasprotujemo cementiranja obal
ter uničevanje Krasa.
Pobude so bistvenega pomena ne le za Trst in Furlanijo Julijsko krajino. Naše preiskave neizvajanja zakona
Seveso in predpisov EURATOM, so narodne in mednarodne veljavnosti. Na primer, po naši pritožbi na
Evropsko komisijo,je Italija končno javila načrte za primer izredne sile v jedrskih vojaških pristaniščih (do
tedaj so bili zajeti v vojaško skrivnost).
Te bitke so izredno pomembne. Ker nihče drug nima dovolj poguma, da bi se izpostavljal, jih pogosto
izvajamo sami.
Bitke, za katere imamo veliko stroškov, v celoti financiramo brez nobene državne podpore. Te nas pogosto
tudi izpostavljajo maščevanju hudo poškodovane Italijanske politike, ki še vedno pleni in pustoši narod in
katero brez-kazenski "italijanski sistem kast " krije.
ZA VSE TO POTREBUJEMO RESNO PODPORO VSEH TISTIH, KI VERJAMEJO V
ZAKONITIOST IN V KONRETEN ZAKON, KI Z DNEVNIMI UKREPI ŠČITI DRUŽBO, PRAVICE
ŠIBKEJŠIH IN TISTIH, KI SO BREZ GLASU POD PRITISKOM DŽAVNE KASTE.
Kdor želi podpreti te ukrepe za zakonitost, se lahko vpiše v naše gibanje, ali da prostovoljni prispevek za podporo naših pobud.
Znesek članarine:
brezposelni: 5 € – študent: 10 € – upokojenec: 10 € – redni član: 30 € podporni član: 50 €
Možen bo tudi nakup knjige Roberta Giurastante: "Tracce di legalita’".
URNIK: ponedeljek 19. Decembra od 17.00 do 20.00 v Centro Servizi Volontariato di Trieste (dvorana Matteucci, predor Fenice 2 –v tretjem nadstropju).

imageA CLIMATE OF CHANGE CONCERT POSTER