Pritožba AAG na gradbeno dovoljenje za izgradnjo objekta za predelavo odpadkov–Mala Mežaklja


clip_image002

Alpe Adria Green

Prešernova 26

4270 Jesenice

Republika Slovenija

Upravna enota Jesenice

Cesta m. Tita 78

4270 Jesenice Jesenice: 28. 11. 2011

Zadeva: Pritožba na sklep št:351-164/2011-22 (u..p.:MOP-UE0054-P2) z dne 14. 11. 2011

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Slovenije, Hrvaške, Italije, Srbije,Vojvodine, Bosne in Hercegovine, v tem primeru nastopa kot stranski udeleženec, se pritožuje na izdano gradbeno dovoljenje v primeru.

· Alpe Adria Green posredno in neposredno zastopa prebivalce na tem območju nasprotuje gradnji tega objekta zaradi nezanesljive rešitve prečiščevanja izcednih vod. Izcedne vode iz tega objekta, bi bile speljane preko javne kanalizacije na Centralno čistilno napravo – Jesenice. Ta čistilna naprava je v zelo slabem stanju, kar je bilo potrjeno s strani občine na obravnavi. V kolikor bi upravljalec tega objekta prevzemal večje količine odpadkov od sedanje navoženih na deponijo Mala Mežaklja, bi lahko sedanjo čistilno napravo preobremenil ali pa bi celo prenehala delovati . Posledično z preobremenitvijo oziroma prenehanjem delovanja čistilne naprave, pa bi bilo onesnaženje reke Save, neizbežno, saj bi neprečiščene vode tekle direktno v njo.

· AAG ima pravico in dolžnost, da kjer koli in kadar koli v deželah kjer ima svoje predstavništvo in članstvo sme in mora zastopati pravice, bodisi skupine državljanov, posameznikov ali katerega koli naših članov, ki so mu kršene pravice v boju za ohranitev in varovanje okolja. Še posebno takrat, ko se jim zaradi nameravanih posegov (v tem primeru izgradnja gradnje objekta za predelavo odpadkov) zelo poslabša bivalno okolje. Dodatni prevozi na odlagališče odpadkov, kjer bi stal tudi zgoraj omenjen objekt, bi posledično povečali hrup, prašenje in izpuste CO2. Na sami obravnavi smo dobili odgovor, da občina sicer načrtuje sanacijo mostu na Hrušici in se bodo s tem transportne poti do samega načrtovanega objekta izognile samemu mestu Jesenice. Po sedanjih izkušnjah, kar jih imamo z obljubami v RS glede obljub in realnosti pa tej obrazložitvi ni verjeti.

· Brezkompromisno bo AAG nasprotoval izdaji tega gradbenega dovoljenja vse dokler ne bo v občini Jesenice postavljene nove čistilne naprave za čiščenje odpadnih vod in dokler občina Jesenice ne sanira transportnih poti vključno z mostom.

Glede na navedeno pričakujemo, da bo naslovni organ v predmetnem postopku ugotovil, da za izdajo gradbenega dovoljenja niso izpoljeni osnovni okoljski pogoji – kriteriji, za izdajo gradbenega dovoljenja za ta objekt. Z izgradnjo tega objekta bi se povečali vplivi na okolje v tolikšni meri, da bi škodovali tako okoliškim prebivalcem kot tudi naravi.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

IZJAVA ZA JAVNOST V ZVEZI Z OBRAVNAVO NAŠE PETICIJE NA ODBORU ZA PETICIJE EU


Datum: 23.11.2011

IZJAVA ZA JAVNOST

Odbor za peticije EU, je obravnaval peticije v zvezi z izgradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, 22.11  v Bruslju. Na mojo prošnjo EU poslancem, sta se odzvala samo Ivo Vajgelj ter Lojze Peterle. Ostali poslanci v EU, ki smo jih izvolili, da nas zastopajo v EU pa na moj poziv niso niti odgovorili, čeprav po 67 členu ustave (na katerega edinega je pozval dr. Danilo Türk ob praznovanju dvajsetletnice Ustave) popolnoma jasna: »Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija.«. Torej »gospodarska pobuda je svobodna« le, kadar je kapital odgovoren v vseh treh funkcijah. V naraščajoči krizi morajo EU poslanci še bolj slovensko ustavno zavezo uveljaviti kot dobro evropsko prakso. V AAG nas žalosti, da mag. Tanja Furlan, dr.Romana Cizelj, Jelko Kacin, mag.Mojca Kleva ter dr.Milan Zver tega dejstva ne upoštevajo, četudi smo jih nekaj dni pred tem opozorili, da bo odbor za peticije obravnaval peticije o nameravani izgradnji plinskih terminalov.

 

trieste_viabilita_questura

Narčrt Terminal – Žavlje

To področje v Tržaškem zalivu, kjer želijo postaviti plinske terminale (uplinjevalnike) je kot kraj evropske pomembnosti in to je potrdila nova ocena o ekoloških vplivih bodočih plinskih terminalov

Organizacija WWF je pisala na Ministrstvi in na Deželo ter vprašala po temu, da bi trije projekti bili malo bolj specifično ocenjeni, glede na njihov morebitni "ekološki vpliv", ki bi ga imeli na pravkar rojenem področju morskega parka.

Področje okoli miramarskega gradu so ocenili kot Kraj, ki je pomembne za celotno Evropsko unijo, na to upozarja tudi WWF. Iz tega izhaja potreba, da se temeljito oceni vpliv, ki bi ga projekti o uplinjevalnikih in z njimi povezan plinovod v Tržaškem zalivu imeli na okolje in morski ekosistem.

WWF zahteva, da se izvede ocenjevanje in je že poslal dopis v zvezi s tem na Italjansko Ministrstvo za okolje, na Ministrstvo za kulturo (obe Ministrstvi sta namreč vpleteni v ocenjevanje projektov uplinjevalnikov in plinovoda), na za to odgovorne urade v pokrajini in na glavni direktorat za okolje Evropske Komisije v Bruselj. Območje Miramara so proglasili za področje, ki je pomembno za celotno Evropsko skupnost. V dopisu glede morskega parka je tudi dokument, kjer piše, da predstavljajo tveganje prav projekti za uplinjevalnike, ker je pri obeh terminalih predvidena uporaba velikih količin morske vode v procesu uplinjevanja. To vodo bi sicer vrnili nazaj v morje, ampak bi bila ohlajena in klorirana za potrebe uplinjevalnika, to pa bi povzročilo izginotje določenih živih bitij, ki so prej živela v njej, ta dejstva smo tudi v AAG navedli EU komisiji in EU parlamentu vendar so nas enostavno »BLOKIRALI«!

Poleg tega je tu še problem dvigovanja morskih sedimentov, ki bi ga povzročilo kopanje morskega dna (zaradi postavitve plinovoda) in gibanje tankerjev; morsko dno je zelo onesnaženo, saj vsebuje živo srebro, druge težke kovine in razna goriva, vse to pa bi prešlo v

prehrambeno verigo in tako tudi v ribe, ki so bile do sedaj užitne.

Celoten vpliv teh naprav bi bil lahko zelo negativen za morske ekosisteme, vendar so do sedaj vse to zanemarjali ali podcenjevali – tako v študijah podjetij, ki so predlagali gradnjo teh naprav, kot tudi v samih postopkih VIA (ocenjevanje vplivov na okolje) s strani za

to odgovornih Italijanskih Ministrstev.

Tako že nekaj let opozarjamo z drugimi NVO na to, da je to zelo slabo in še huje pa je, če se to dogaja prav za območja, ki so tako zelo dragocena in naravna kot je prav Miramare.

Projekt uplinjevalnikov je torej potrebno oceniti v celoti in ne vsakega posebej kot je bilo to do sedaj storjeno. Potrebno je analizirati proces uplinjevanja in vpliv, ki bi ga le-to imelo na

okolje. Preveriti je treba oba načina uplinjevanja – tako tistega "zaprtega tipa" kot tistega "odprtega tipa". "Zaprti tip" predvideva gorenje plina in torej večjo proizvodnjo CO2 ter dušikovih oksidov, tehnologija "odprtega tipa" pa predvideva kumulativni učinek, ki

nastane z ohlajanjem morske vode, izgubo ekosistemov v morskem habitatu, uničenje planktona in ličink, selekcijo bakterij, ki bi še vzdržale v takih življenjskih razmerah, izpust toksičnih snovi in klora v vodo. Glede klora je precej pomislekov.

Poleg tega, za gradnjo dveh terminalov in z njima povezanih podmorskih cevovodov, bo treba izkopati ogromne količine onesnažene zemlje, bodisi na obali kot na morskem dnu (za gradnjo terminala v pristanišču Trsta načrtujejo izkop približno 2,5 milijona kubičnih metrov z težko kovino in ogljikovodiki onesnažene zemlje). Vpliv tega interventa bo grozen in bo postavil na kolena ekosistem malega Tržaškega zaliva, kar bi negativno vplivalo na vse povezane dejavnosti (turizem, ribištvo ipd.). Komercialne dejavnosti pa bodo v obeh pristanišč v zalivu (mednarodno svobodno pristanišče Trst in luka Koper), utrpele hude posledice zaradi strogih varnostnih ukrepov ob dejavnostih plinskih terminalov .

Peticije, ki jih je Alpe Adria Green podala odboru (peticije 483/2007, 1147/2008 in 1472/2009) so v zvezi s prekrški Italije v postopkih presoje vplivov na okolje za projekte plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, zlasti pa za projekt Španske Gas Natural-Union Fenosa v industrijskem pristanišču v Trstu. Postavitev terminala v sredino drugih industrijskih obratov, širi nevarnost nesreče, še posebej ker niti že obstoječi obrati ne spoštujejo direktive Seveso o varnosti.

Alpe Adria Green je s pritožbo na Evropski parlament in na Evropsko komisijo opozorila institucije Skupnosti na eksplozivno situacijo ozke kotline Tržaškega zaliva. Ta, razdeljen med tremi državami (Italijo, Slovenijo in Hrvaško) je že nasičen s pomorskim komercialnim prometom. Temu je treba dodati še pomorski promet terminala olja SIOT (največje pristanišče petroleja v Sredozemskem morju).

Tržaški zaliv, je že močno onesnažen z industrijskimi odpadki in visoko koncentracijo težkih kovin v vodah. To občutljivo ravnovesje, bi se z uplinjevalnikom dokončno prelomilo.

Stališču okoljevarstvenikov Alpe Adria Green, da blokirajo vse nove projekte z velikim vplivom na okolje v Tržaškem zalivu in ustvarijo območje ekološke zaščite, pristopa Republika Slovenija. Slovenija je pred kratkim odločila, da se pridruži sodnim postopkom v teku pri pritožbah na deželno upravno sodišče Lacija proti Italijanski republiki  glede projekta španske Gas Natural- Union Fenosa v tržaškem pristanišču.

trst 1972

TRST 1972 –TERORISTIČNI NAPAD!!!

Na odboru za peticije je bil dosežen sicer določen napredek, kako EU gleda na to problematiko, vendar se je še vedno na obravnavi čutil močen vpliv politike, ki jo zagovarja g. Potočnik, ki meni da je ta problem potrebno rešiti politično in ne strokovno. V Alpe Adria Green smo že trikrat predlagali naj se ustanovi tehnična komisija na ravni komisije EU, ki bi bila sestavljena iz strokovnjakov in ne iz politikov, pa žal do danes od gospoda Potočnika nismo prejeli odgovora na to pobudo.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/

SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

Podprite ALPE ADRIA GREEN!
AAG se v celoti financira iz donacij in članarin in ne prejema denar od vlade ali korporacij. Naša predana ekipa zagotavlja tudi Vam in vašim OTROKOM zanesljivo prihodnost v zdravem okolju. Že za najmanjše prispevke, ki nam bodo omogočili nadaljne delovanje, se Vam že vnaprej zahvaljujemo TTK: SI56-0510-0801-1891-125

DURBAN, Soth Africa–5.december ob 8.15-9.45


Pasitive energy club

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/

SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

Podprite ALPE ADRIA GREEN!
AAG se v celoti financira iz donacij in članarin in ne prejema denar od vlade ali korporacij. Naša predana ekipa zagotavlja tudi Vam in vašim OTROKOM zanesljivo prihodnost v zdravem okolju. Že za najmanjše prispevke, ki nam bodo omogočili nadaljne delovanje, se Vam že vnaprej zahvaljujemo TTK: SI56-0510-0801-1891-125

ODMEVI V ZVEZI Z RAZPRAVO O PETICIJAH AAG O PLINSKIH TERMINALIH V EU PARLAMENTU


V Alpe Adria Green zadovoljni z odzivom odbora za peticije

Po ocenah Vojka Bernarda zamenjava italijanske vlade ne bo bistveno spremenilo odnosa italijanske države do uplinjevalnikov.

Boris Šuligoj, Koper

tor, 22.11.2011, 19:55

V Alpe Adria Green zadovoljni z odzivom odbora za peticije

Alpe Adria Green, foto: Leon Vidic/Delo

Koper – “Zadovoljni smo z odzivom odbora za peticije EU, saj je po vseh teh letih in treh naših peticijah (2007, 2008 in 2009) prvič odločil, da primera ne zamrzne in da bodo tudi od nas zahtevali dodatna pojasnila. To je po naših ocenah premik v pozitivno smer, saj so nam doslej dajali papirnate in suhoparne odgovore,” je na odločitve odbora za peticije odgovoril Vojko Bernard, predsednik Alpe Adria Green. “Če bodo zahtevali kakšen dokument, jim ga bomo še enkrat dali. Sicer pa mislimo, da se bodo odgovori spet vlekli, denimo tri do šest mesecev,” je ocenil Bernard.
V zadnjem letu niti na italijanski strani ni bilo velikih premikov pri vseh načrtovanih posegih v gradnjo dveh uplinjevalnikov. Nazadnje se je oglasila italijanska okoljska ministrica Stefania Prestigiacomo konec julija letos z znanim pismom “Dragi Roko”, v katerem slovenskega okoljskega ministra obvešča, da je italijanska komisija za presojo vplivov na okolje prižgala zeleno luč za plinski terminal oziroma uplinjevalnik sredi Tržaškega zaliva (bližje Piranu kot Trstu). S tem je italijanska država končala z ocenjevanjem okoljskih vplivov, končni sklep je, da je postavitev terminala okoljsko sprejemljiva. Toda po julijski napovedi italijanska država ni sprejela nobenega novega sklepa.
Po ocenah Vojka Bernarda zamenjava italijanske vlade ne bo bistveno spremenilo odnosa italijanske države do uplinjevalnikov, saj naj bi imel novi italijanski minister za okolje v Montijevi vladi enako stališče kot njegova predhodnica. V Alpe Adria Green pa so prepričani, da je off shore terminal za okolje še veliko bolj problematičen kot uplinjevalnik v Žavljah.

Proti terminalom: Komisija bo peticije proučila

Vajgl in Peterle komisijo pozivata k odločnosti

22. november 2011 ob 17:32
Bruselj – MMC RTV SLO

Odbor za peticije evropskega parlamenta je na dnevni red zasedanja evropske komisije uvrstil tudi peticije iz Slovenije o zaščiti Krasa in plinskih terminalih. Komisija mora zdaj odločiti, ali so utemeljene.

Z uvrstitvijo na dnevni red zasedanja odbor na peticije opozori na evropski ravni, odločanje, ali gre pri predmetih peticij za kršenje evropske zakonodaje, pa je v pristojnosti evropske komisije, ki lahko po potrebi tudi ukrepa.

V povezavi z načrtom gradnje plinskih terminalov so na sedež odbora prispele tri peticije. Dve je vložil Italijan Roberto Giurastante v imenu organizacij Friends of the Earth in Greenaction Transnational, eno pa Slovenec Bernard Vojko v imenu organizacije Alpe Adria Green.

Slovenska evropska poslanca Ivo Vajgl in Alojz Peterle, ki sta sodelovala v razpravi v odboru za peticije, sta komisijo pozvala, naj ukrepa odločneje in izkoristi ves svoj potencial. Vajgl je še poudaril, da komisija ne bi smela delovati v defenzivi, ampak bi morala na področju okolja pridobiti več moči, saj je očitno, da so lobiji, na lokalni ravni, močnejši od oblasti in zlasti od civilne družbe.

“Komisija naj varuje interes ljudi”
Vajgl meni, da bi morala biti komisija “varuh neposrednih interesov ljudi”, kar je bil tudi Vajglov očitek predsednici komisije, ki je, kot je dejal, “odgovorila na nekem minimumu korektnosti in formalnosti”.

Peterle meni, da je dejstvo, da peticije ostajajo odprte, dobro, saj je to priložnost, da se problematika terminalov predstavi “v vsej svoji kompleksnosti” in se dokaže, da ljudje niso bili obveščeni o vseh vplivih. Dejal je, da se je zavzel za to, da komisija peticije ne obravnava zgolj proceduralno, ampak “res pogleda, ali so bili upoštevani ljudje, ki morajo biti informirani in morajo vedeti, kaj pomeni taka investicija za okolje, saj so sami del tega okolja”.

Evropski komisar za okolje Janez Potočnik, ki je bil zaradi velikega števila peticij na temo okolja povabljen na sejo odbora, pa je znova zavrnil očitke, da komisija ni dovolj dejavna glede plinskih terminalov. Ponovil je, da proučujejo vse informacije, ki jih dobijo, in se trudijo, da bi v procese vključili tudi obe državi. Po njegovem mnenju za prekrškovni postopek za zdaj še ni pravne podlage.

image

Vajgl: Slovenska politika je zelo lahkomiselna do problema zapravljanja kulturnega blaga
Na današnji tiskovni konferenci so kandidati stranke Zares, katerim se je pridružil tudi evropski poslanec Ivo Vajgl, predstavili njihovo stališče do izgradnje plinskih terminalov, rešitve morskih povezav in oblike razvoja obnovljivih virov energije.
Koper, 24. 11. 2011 ob 13:52, Helena Brec Loredan
(foto: Manuel Kalman)

24.11.2011

Vajgl: Slovenska politika je zelo lahkomiselna do problema zapravljanja kulturnega blaga

Ivo Vajgl, ki se v Evropskem parlamentu ukvarja z zunanjepolitičnimi vprašanji, je izpostavil svojo podporo peticiji Alpe Adria Green, v kateri to civilnodružbeno gibanje ostro zavrača postavitev plinskih terminalov v Tržaškem ali Koprskem zalivu.

»Največji upor proti škodljivim idejam uničenja tega majhnega prostora na severnem Jadranu smo dosegli ravno s pomočjo civilnodružbenih organizacij«, je med drugim izpostavil Vajgl in dodal, da je na Odboru za peticije EU izrekel nekaj ostrih besed glede obnašanja Evropske komisije do tega vprašanja. Poudaril je tudi, da je potrebno z istim programom delati naprej, upoštevati te smernice in izredno spoštovati pobude, ki jih izraža civilna družba.

Franco Juri je v nadaljevanju med drugim izpostavil, da je bil konkreten prispevek k »boju proti izgradnji terminalov«tudi sprejetje Resolucije za Jadran ter izključitev možnosti izgradnje terminalov iz Nacionalnega energetskega programa, kljub močnim pritiskom drugih strank. »Mi želimo trend umeriti k obnovljivim virom energije, kot so sonce, fotovoltaika in vodni potencial, tam, kjer to omogoča posamezno nezaščiteno območje«, je razložil Juri.

Kandidat Etbin Tavčar je poudaril pomen ohranjanja kulturne krajine, trajnostno naravnanega kmetijstva brez fitofarmacevtskih sredstev, ki je tudi subtilnejše do posameznih kultur. Posebej pa je izpostavil obnovitev morskih povezav v obliki plovnih poti na relaciji od Lucije do Ankarana »s katerimi bi obnovili tradicijo obmorskih mest in hkrati zagotovili okoljsko sprejemljivo možnost prometnih povezav.«

Stranka Zares je včeraj tudi odprla sedež volilnega štaba v Izoli, na Pitonijevi ulici 14.

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/

SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

Podprite ALPE ADRIA GREEN!
AAG se v celoti financira iz donacij in članarin in ne prejema denar od vlade ali korporacij. Naša predana ekipa zagotavlja tudi Vam in vašim OTROKOM zanesljivo prihodnost v zdravem okolju. Že za najmanjše prispevke, ki nam bodo omogočili nadaljne delovanje, se Vam že vnaprej zahvaljujemo TTK: SI56-0510-0801-1891-125

PISMO EVROPSKIM POSLANCEM IZ SLOVENIJE V ZVEZI Z RAZPRAVO O PLINSKIH TERMINALIH V EU PARLAMENTU, SAMO IVO VAJGELJ JE POTRDIL SE BO UDELEŽIL


Spoštovani,

Obveščamo vas, da bo Odbor za peticije EU, obravnaval peticije v zvezi z izgradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, 22.11.  v Bruslju,obravnavali naj bi jo približno ob 10.30. Tako nas je obvestil Sekretariat Odbora za peticije. Na internetni povezavi – http://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2009_2014/organes/peti/peti_20111121_1500.htm  pa smo zasledili drugačen dnevni red obravnav.

Pozivamo Vas, da se aktivno vključite v razprave treh peticij, ki so bile podane, s strani AAG (Alpe Adria Green) in AAG -Greenaction Transnational glede na kršitev zakona Seveso v Trstu in pri projektu dveh terminalov za ponovno uplinjanje  v Tržaškem zalivu.

Peticije, ki jih prilaga omrežje AAG-GreenactionTransnational (peticije 483/2007, 1147/2008 in 1472/2009) so v zvezi s prekrški Italije v postopkih presoje vplivov na okolje za projekte plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, zlasti pa za projekt Španske Gas Natural-Union Fenosa v industrijskem pristanišču v Trstu. Postavitev terminala v sredino drugih industrijskih obratov, širi nevarnost nesreče, še posebej ker niti že obstoječi obrati ne spoštujejo direktive Seveso o varnosti.

Alpe Adria Green in AAG-Greenaction sta z pritožbo na Evropski parlament in na Evropsko komisijo opozorila inštitucije Skupnosti na eksplozivno situacijo ozke kotline Tržaškega zaliva. Ta, razdeljen med tremi državami (Italijo, Slovenijo in Hrvaško) je že nasičen s pomorskim komercialnim prometom. Temu je treba dodati še pomorski promet terminala olja SIOT (največje pristanišče petroleja v Sredozemskem morju).

Tržaški zaliv, je že močno onesnažen z industrijskimi odpadki in visoko koncentracijo težkih kovin v vodah. To občutljivo ravnovesje, bi se z uplinjevalnikom dokončno prelomilo.

Ob nepremostljivih težavah varnosti v zvezi z zgradbo dveh terminalov, bi naprave med delovanjem uporabljale veliko količino klora pri sterilizaciji morske vode, slednjo bi potem neposredno izlile v morje. Biološko mrtva voda bi v letih gotovo privedla do razpada celotnega morskega ekosistema malega in zaprtega tržaškega zaliva.

Poleg tega, za gradnjo dveh terminalov in z njima povezanih podmorskih cevovodov, bo treba izkopati ogromne količine onesnažene zemlje, bodisi na obali kot na morskem dnu (za gradnjo terminala v pristanišču Trsta načrtujejo izkop približno 2,5 milijona kubičnih metrov z težko kovino in ogljikovodiki onesnažene zemlje). Vpliv tega interventa bo grozen in bo postavil na kolena ekosistem malega Tržaškega zaliva, kar bi negativno vplivalo na vse povezane dejavnosti (turizem, ribištvo ipd.). Komercialne dejavnosti pa bodo v obeh pristanišč v zalivu (mednarodno svobodno pristanišče Trst in luka Koper), utrpele hude posledice zaradi strogih varnostnih ukrepov ob dejavnostih plinskih terminalov .

Stališču okoljevarstvenikov Alpe Adria Green in AAG-Greenaction, da blokirajo vse nove projekte z velikim vplivom na okolje v Tržaškem zalivu in ustvarijo območje ekološke zaščite, pristopa Republika Slovenija. Slovenija je pred kratkim odločila, da se pridruži sodnim postopkom v teku pri pritožbah na deželno upravno sodišče Lacija proti Italijanski republiki  glede projekta španske Gas Natural- Union Fenosa v tržaškem pristanišču.

Kot slovenski državljani ste zavezani tudi slovenski Ustavi, kjerkoli delujete. Ta je v 67. členu (na katerega edinega je pozval dr. Danilo Türk ob praznovanju dvajsetletnice Ustave) popolnoma jasna: »Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija.«. Torej »gospodarska pobuda je svobodna« le, kadar je kapital odgovoren v vseh treh funkcijah. V naraščajoči krizi imate možnost slovensko ustavno zavezo uveljaviti kot dobro evropsko prakso. Zato Vam v nadaljevanju navajamo še danes aktualna »Stališča okrogle mize proti izgradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, ki je bila atriju Turjaške palače v torek 6. junija 2006 ob 17 uri, Mestni muzej Ljubljana, Gosposka 15, 1000 Ljubljana:

(1) Vprašanje izgradnje dveh plinskih terminalov na območju Tržaškega zaliva presega vprašanje zaščite Severnega Jadrana in še posebej Tržaškega zaliva kot posebno občutljivega morskega in obmorskega področja z ekološkega, krajinskega, plovnega in varnostnega vidika. Na meji sosed, Italije in Slovenije, gre za stik dveh transevropskih plinovodnih omrežij, vzhodno od Jadranskega morja z azijskim zaledjem ogromnih in dolgoročnih zalog plina in zahodno od Jadranskega morja s prekomorskim zaledjem tudi do desetkrat manjših in časovno bolj omejenih zalog, kjer se oskrba vedno bolj zagotavlja tudi s plinskimi terminali.

(2) Naravna ločnica obeh sistemov je zaprto Jadransko morje in Tržaški zaliv kot njegov najbolj zaprti in najplitkejši del, obkrožen tudi z izjemno zgoščeno kvalitetno in ranljivo urbanizacijo in zato tudi povsem neprimeren za največjo nameravano zgostitev terminalov v italijanskem obalnem morju. Na in ob obalah Jadranskega, Jonskega, Tirenskega in Sredozemskega morja so očitne namere zgraditi osem terminalov, od tega skupaj s terminalom v Rovigu kar tri v najsevernejšem delu Jadranskega morja. Pri tem ne gre za vprašanje strateške energetske oskrbe obeh sosed, temveč gre za težnjo po prodoru prekomorskih zalog proti vzhodnemu delu transevropskih plinovodov, kar je globalno gledano negospodarno, saj so prekomorske zaloge z zahoda relativno male in časovno omejene.

(3) Evropska liberalizacija zasebnih pobud za izgradnjo terminalov je sprožila tekmovanje v iskanju primernih lokacij za terminalsko oskrbo zapadnega dela transevropskih plinovodnih omrežij, po nepotrebnem pa tudi lokacij prodora zapadnih omejenih zalog proti vzhodu. V primeru Tržaškega zaliva tekmujeta kar dve španski družbi Gas Natural in Endesa, ki obe ob Italijanski obali konkurirata še vsaka z eno lokacijo za oskrbo transitalijanskega plinovoda s Sicilije, ki se v severni Italiji razcepi proti Švici in Avstriji. Slednji ima paralelo na Slovenskem med Gorico in Šentiljem. Povsem neprimerno bi bilo, da bi bili Italija in Slovenija, njuna meja, Tržaški zaliv, turisti in prebivalstvo ob njem žrtev prehitene tekmovalnosti zasebnega kapitala, ki ga je v tem primeru Evropska unija preveč spustila z uzd.

(4) Zato podpiramo prizadevanja vseh civilnih iniciativ s področja Slovenije in Italije proti izgradnji obeh plinskih terminalov na območju Tržaškega zaliva in stališča Državnega zbora Republike Slovenije. Postopke po določilih prostorske, ekološke in naravovarstvene zakonodaje je treba takoj ustaviti. Pozivamo vlade Slovenije, Italije ter Hrvaške, da dokončno razglasijo zaščito celotnega območja severnega Jadrana kot posebno občutljivo morsko področje (Particulary Sensitive Sea Area – PSSA), kjer bo status Tržaškega zaliva še posebej opredeljen. Sklicujemo se na Aarhuško konvencijo o pravici do dostopa informacij, sodelovanja javnosti in pravosodja na področju varstva okolja iz leta 1998, pa tudi na Espoouško konvencijo o oceni vplivov na okolje preko državnih meja.

(5) Posebej pa se sklicujemo na zaključke konference o Okolju in Razvoju iz Ria de Janeira v juniju 1992 (znani tudi kot Earth Summit), posebej na sprejetje Rio Deklaracije o okolju in razvoju in Agende 21, kjer gre za uravnovešenost obeh komponent razvoja za bodočnost. Zato predlagamo Vladi Republike Slovenije (posebej ministroma za energetiko ter prostor in okolje) in Vladi Republike Italije, da takoj pristopita k uskladitvi svojih strateških načrtov o energetski oskrbi, ter se za vprašanja načrtovanja transevropske energetske oskrbe takoj povežeta z Evropsko komisijo in drugimi inštitucijami Evropske unije, seveda s ciljem zagotoviti, da ostane Tržaški zaliv v teh globalnih energetskih načrtih izločen in zaščiten pred neupravičenim in nepotrebnim kapitalskim tekmovanjem z vidika ohranitve narave, trajnostnega razvoja in kvalitete življenja v enem najobčutljivejših delov Jadrana in Sredozemlja nasploh.

clip_image002

EVROPSKI PARLAMENT
2009 – 2014

<Commission>{PETI}Odbor za peticije</Commission>

<Date>{06/09/2011}6.9.2011</Date>

<TitreType>OBVESTILO POSLANCEM</TitreType>

Zadeva: <TITRE>Peticija 0483/2007, ki jo je vložil Roberto Giurastante (državljan Italije) v imenu organizacije Friends of the Earth, o kršitvah okoljske zakonodaje Skupnosti o postopku presoje vplivov na okolje in o nevarnih industrijskih obratih (direktiva Seveso),

Peticija <NPET>1147/2008</NPET>, ki jo je vložil Roberto Giurastante (državljan Italije) v imenu organizacije Greenaction Transnational, o morebitni gradnji uplinjevalnika v okolici Trsta (Italija),

Peticija <NPET>1472/2009</NPET>, ki jo je vložil Bernard Vojko (državljan Slovenije) v imenu organizacije Alpe Adria Green, o načrtovanem plinskem terminalu v Trstu (Italija).</TITRE>

1. Povzetek peticije 0483/2007

Predmet peticije je načrtovana izgradnja dveh uplinjevalnikov v Tržaškem zalivu, enega v industrijski coni na kopnem in drugega na plavajoči ploščadi, ki predstavljata nevarnost za zdravje in varnost prebivalcev ter za okolje. Vlagatelj peticije še posebej obžaluje pomanjkljivosti v postopku presoje vplivov na okolje, ki je bil izveden brez ustreznega obveščanja prebivalcev, neizvedbo predhodne strateške ocene plinovodov, kršitev pravil o varnosti industrijskih obratov in obratov, ki predstavljajo veliko nevarnost nesreč (Seveso), onesnaževanje morja vključno s čezmejnim onesnaževanjem, podcenjevanje geoloških tveganj in nevarnosti terorističnih napadov ter oviranje mednarodnega pomorskega prometa. Slovenija, ki je vključena v ta dva projekta, je domnevno ustrezno izvedla postopek presoje vplivov na okolje, njeno ministrstvo za okolje pa je izdalo negativno mnenje.

Povzetek peticije 1147/2008

<TEXTE>Vlagatelj peticije se sklicuje na načrte oblasti za izgradnjo uplinjevalnika v okolici Trsta, na meji s Slovenijo. Opozarja na nevarnost, ki bi jo tovrstni obrat predstavljal za javno zdravje in okolje, zlasti zaradi predvidenega ohlajanja morja kot posledice izlivanja hladne vode, in na njegove posledice za morski ekosistem Tržaškega zaliva. Izpostavlja tudi nasprotovanje Slovenije navedenemu plinskemu terminalu in se sprašuje, ali so bili načrti zanj pripravljeni v skladu z ustrezno evropsko zakonodajo, na primer s pravili za ocenjevanje vpliva tovrstnih obratov na okolje. </TEXTE>

Povzetek peticije 1472/2009

<TEXTE>Vlagatelj peticije nasprotuje načrtovani gradnji plinskega terminala v Miljskem zalivu, ki leži med Trstom in Slovenijo, in navaja, da je lokacija, na kateri se predvideva gradnja terminala in na kateri se že nahaja nevaren industrijski obrat, v neposredni bližini gosto poseljenega mejnega območja med Italijo in Slovenijo. Izpostavlja nasprotovanje slovenskih oblasti gradnji plinskega terminala in izraža številne pripombe na postopke, ki so jih italijanske oblasti uporabile pri načrtovanju. Pod vprašaj postavlja veljavnost presoje vplivov na okolje in trdi, da se oblasti niso posvetovale z lokalnim prebivalstvom, da so znanstvena poročila in dokazi netočni oziroma nepopolni, ter opozarja na morebitno izkrivljanje konkurence. Prav tako navaja, da načrt krši vrsto direktiv EU, in skladno s tem institucije poziva, naj izvedejo preiskavo.</TEXTE>

2. Dopustnost

0483/2007: Označena za dopustno 20. septembra 2007. Komisija je bila zaprošena za informacije v skladu s členom 192(4).

1147/2008: Označena za dopustno 5. februarja 2009. Komisija je bila zaprošena za informacije v skladu s členom 192(4).

1472/2009: Označena za dopustno 22. januarja 2010. Komisija je bila zaprošena za informacije v skladu s členom 202(6).

3. Odgovor Komisije, prejet 7. marca 2008.

Za 0483/2007.

Vlagatelj peticije se sklicuje na projekta za izgradnjo dveh uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin, ki sta predlagana v Tržaškem zalivu v bližini meje s Slovenijo. Trdi, da bi s tem italijanske oblasti kršile vrsto evropskih direktiv, in sicer spremenjeno Direktivo 85/337/EGS[1] („direktiva o presoji vplivov na okolje“), Direktivo 2001/42/ES[2] („direktiva o strateški okoljski presoji“) in spremenjeno Direktivo 96/82/ES („direktiva Seveso“).

Še posebej se vlagatelj peticije sklicuje na odstonost energetskega načrta in njegove presoje v skladu z direktivo o strateški okoljski presoji ter trdi, da čezmejno posvetovanje ni bilo ustrezno izvedeno v skladu z direktivo o presoji vplivov na okolje. V prilogah k peticiji pošilja različne dokumente, povezane z uporabo direktive Seveso na območju Trsta.

Vlagatelj je peticijo neposredno poslal tudi Komisiji. Vlagatelju je bil 12. septembra 2007 poslan odgovor z oceno Komisije glede teh vprašanj.

Kar zadeva projekta za izgradnjo dveh uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin, je Komisija že zahtevala informacije o uporabi določb o čezmejnem posvetovanju iz direktive o presoji vplivov na okolje pri teh projektih s strani italijanskih oblasti. Te so potrdile, da je bilo čezmejno posvetovanje s Slovenijo sproženo v kontekstu postopkov presoje vplivov na okolje. Dokumenti, ki so jih italijanske oblasti pripravile v zvezi z nevarnostjo nesreč, povezanih s projektoma, so bili v okviru postopkov čezmejnega posvetovanja posredovani tudi slovenskim oblastem. Glede na dostopne informacije se zdi, da postopki izdaje dovoljenj za projekta še tečejo in da zato trenutno ni razloga za mnenje, da ustrezne določbe zakonodaje Skupnosti ne bodo ustrezno upoštevane. Kar zadeva Direktivo 2001/42/ES, jo je treba uporabiti za določene načrte in programe, vključno z energetskimi načrti, pred njihovim sprejetjem. Vendar v direktivi o strateški okoljski presoji ni predvidena obveznost držav članic, da sestavijo take načrte. Zato v zvezi s tem ni mogoče ugotoviti kršitev zakonodaje Skupnosti.

Vendar pa priloge k peticiji vzbujajo pomisleke glede pravilne uporabe določb člena 13(1) direktive Seveso na območju Trsta, in sicer te določbe zahtevajo, da: „Države članice zagotovijo, da se informacije o varnostnih ukrepih in pravilnem obnašanju ob nesreči, redno in v najustreznejši obliki zagotovijo, ne da bi to posebej zahtevali, vsem osebam in vsem javnim ustanovam (kot so šole in bolnišnice), ki bi jih lahko prizadela večja nesreča v eni od organizacij iz člena 9.

Pojasnila o uporabi zgornjih določb direktive Seveso so bila zahtevana od italijanskih oblasti na seji o svežnjih za sprejem v Rimu dne 28. januarja 2008. Italijanske oblasti so obljubile, da bodo odgovor Komisiji poslale v roku enega meseca.

Komisija bo Odbor za peticije obvestila o rezultatu ocene informacij, ki jih trenutno pričakuje od italijanskih oblasti.

4. Odgovor Komisije, prejet 24. aprila 2009

Za peticijo 0483/2007.

Italijanske oblasti so na zahtevo Komisije po informacijah odgovorile v pismu z dne 28. februarja 2008.

Po oceni informacij iz pisma je Komisija 19. marca 2009 sklenila, da Italiji izda uradni opomin zaradi kršitve člena 13(1) spremenjene Direktive 96/82/ES („direktiva Seveso“).

Za peticijo 1147/2008.

Peticija

Vlagatelj peticije se sklicuje na načrte oblasti za izgradnjo uplinjevalnika v okolici Trsta, na meji s Slovenijo. Opozarja na nevarnost, ki bi jo tovrstni obrat predstavljal za javno zdravje in okolje, zlasti zaradi predvidenega ohlajanja morja kot posledice izlivanja hladne vode, in na njegove posledice za morski ekosistem Tržaškega zaliva. Izpostavlja tudi nasprotovanje Slovenije navedenemu plinskemu terminalu in se sprašuje, ali so bili načrti zanj pripravljeni v skladu z ustrezno evropsko zakonodajo, na primer s pravili za ocenjevanje vpliva tovrstnih obratov na okolje.

Pripombe Komisije na peticijo

Komisija je v pismu z dne 3. novembra 2008 že odgovorila na iste navedbe vlagatelja peticije. Prav tako se je odzvala na pismo vlagatelja peticije z dne 12. novembra 2007 kot tudi na vprašanje za pisni odgovor P-2006/2700, naslovljeno na Parlament, o načrtovani gradnji navedenih obratov.

V okviru pričujoče peticije Komisija ponovno poudarja naslednje:

Prvič, postopek presoje vplivov na okolje, kakor ga določa Direktiva Sveta 85/337/EGS[3], z vsemi spremembami, še poteka. Postopek skladno s Konvencijo UN/ECE iz Espooja iz leta 1991 o presoji čezmejnih vplivov na okolje zajema posvetovanje s Slovenijo. V okviru navedenega postopka naj bi se preučila nevarnost, ki jo tovrstni obrati predstavljajo za javno zdravje in morsko okolje Tržaškega zaliva.

Drugič, glede pisma ministrstva za kulturno dediščino in dejavnosti dežele Furlanije – Julijske krajine z dne 3. julija 2008, na katero se sklicuje vlagatelj peticije, Komisija pojasnjuje, da to izraža mnenje oblasti v okviru potekajočega postopka presoje vplivov na okolje. Sklicevanje na Direktivo 2001/42/ES[4] o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje v omenjenem pismu je povezano z njeno uporabo v primeru morebitne prihodnje spremembe regulatornega načrta za pristanišče v Tržaškem zalivu. Vendar pa Komisija ni seznanjena s tem, da bi se italijanske oblasti odločile, da načrt spremenijo.

Zaključek

Na podlagi razpoložljivih informacij Komisija v tem trenutku ne zaznava kršitev okoljske zakonodaje EU.

4. Odgovor Komisije, prejet 24. junija 2010,

na peticije 0483/2007, 1147/2008 in 1472/2009

Kar zadeva načrtovano gradnjo uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu, je na podlagi informacij, ki so na voljo, razvidno, da oblasti še niso pridobile dovoljenja za gradnjo in da pogovori med Italijo in Slovenijo v okviru ustreznih postopkov presoje vplivov na okolje še potekajo. Komisija spodbuja dvostranski proces med omenjenima državama članicama in na tej stopnji ne namerava izvesti vzporednih preiskav, ker bi lahko ogrozile njeno vlogo pospeševalke.

Glede uporabe člena 13(1) Direktive 96/82/ES (Seveso)[5] na območju Trsta je Komisija po izmenjavi mnenj z italijanskimi oblastmi 19. marca 2009 sklenila, da Italiji izda uradni opomin zaradi kršitve člena 13(1). Odgovori, ki so jih posredovale italijanske oblasti, se trenutno proučujejo. Pri tem je treba poudariti, da postopek za ugotavljanje kršitev v tej fazi ni povezan z načrtovano gradnjo navedenih uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu.

Komisija bo Odbor za peticije obveščala o nadaljnjem razvoju dogodkov v zvezi z načrtovano gradnjo uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin na omenjeni lokaciji

in o vsakršnih nadaljnjih ukrepih, sprejetih v okviru obstoječega postopka za ugotavljanje kršitev v zvezi z uporabo člena 13(1) direktive Seveso na območju Trsta.

5. Odgovor Komisije, prejet dne 11. februarja 2011

Kar zadeva načrtovano gradnjo uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu, je na podlagi informacij, ki so na voljo, razvidno, da oblasti še niso pridobile dovoljenja za gradnjo in da pogovori med Italijo in Slovenijo v okviru ustreznih postopkov presoje vplivov na okolje še potekajo. Komisija spodbuja dvostranski proces med omenjenima državama članicama in na tej stopnji ne namerava izvesti vzporednih preiskav, ker bi lahko ogrozile njeno vlogo pospeševalke.

Glede uporabe člena 13(1) Direktive 96/82/ES (Seveso)[6] na območju Trsta je Komisija po izmenjavi mnenj z italijanskimi oblastmi 19. marca 2009 sklenila, da Italiji izda uradni opomin zaradi kršitve člena 13(1). Po oceni odgovorov na uradni opomin, ki so jih poslale italijanske oblasti, je Komisija sklenila, da Italiji izda utemeljeno mnenje zaradi kršitve člena 13(1). Odgovori, ki so jih italijanske oblasti poslale na utemeljeno mnenje, so trenutno v postopku ocene.

Pri tem je treba poudariti, da postopek za ugotavljanje kršitev v tej fazi ni povezan z načrtovano gradnjo navedenih uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu. To je posledica dejstva, da se člen 13(1) direktive Seveso uporablja samo za subjekte, ki že obratujejo, medtem ko predlagana uplinjevalnika za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu sploh še nimata soglasja za izvedbo in posledično tudi še nista bila zgrajena.

Komisija bo Odbor za peticije obveščala o nadaljnjem razvoju dogodkov v zvezi z načrtovano gradnjo uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin, ki sta predlagana v Tržaškem zalivu, prav tako pa ga bo obveščala tudi o vseh nadaljnjih korakih, sprejetih v kontekstu obstoječega postopka za ugotavljanje kršitev glede uporabe člena 13(1) direktive Seveso na območju Trsta.

6. (REV IV) Odgovor Komisije, prejet dne 6. septembra 2011

Za peticijo 0483/2007.

Kar zadeva načrtovano gradnjo uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu, je na podlagi informacij, ki so na voljo, razvidno, da oblasti še niso pridobile dovoljenja za gradnjo in da pogovori med Italijo in Slovenijo v okviru ustreznih postopkov presoje vplivov na okolje še potekajo. Komisija, ki še naprej spodbuja dvostranski proces med tema dvema državama članicama, je italijanske oblasti prosila za dodatna pojasnila.

V zvezi z uporabo člena 13(1) Direktive 96/82/ES („direktiva Seveso“)[7] na območju Trsta so italijanske oblasti odgovorile na utemeljeno mnenje, ki ga je Komisija izdala oktobra 2010. V odgovorih so italijanske oblasti posredovale natančne informacije o več obratih na območju Trsta. Komisija te informacije še ocenjuje.


[1] Direktiva Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, kakor je bila spremenjena z direktivama 97/11/ES in 2003/35/ES.

[2] Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje.

[3] UL L 175, 5.7.1985; UL L 73, 14.3.1997; UL L 156, 25.6.2003.

[4] UL L 197, 21. 07. 01, str. 30.

[5] UL L 10, 14.1.1997, str. 13–33.

[6] UL L 10, 14.1.1997, str. 13–33.

[7] UL L 10, 14.1.1997, str. 13–33.

PETERLE Alojz

10:25 (pred 1 h)

Za meni

Spoštovani,

hvala vam za sporočilo in prošnjo.

Zaradi službenih obveznosti (to je glasovanje na odboru ENVI, katerega član je poslanec), se g. Lojze Peterle ne bo mogel udeležiti razprave na odboru za peticije, saj je oboje na sporedu istočasno.

Hvala vam za razumevanje in lep pozdrav iz Bruslja,

Špela Čelik

___________________________________

Spela CELIK, Ms.

Head of the office to Alojz Peterle MEP (EPP)

European parliament

ASP 5F 370

Rue Wiertz 60

B-1047 Brussels

E-mail: spela.celik@europarl.europa.eu

T: +32 (0)2 28 45638

F: +32 (0)2 28 49638

VAJGL Ivo

21. nov. (Pred 1 dnem)

Za FLANDER, meni, ALONSO

Spostovani g. Bernard,

hvala za vase  opozorilo o obravnavi peticije in za vse prilozene informacije. G. Vajgl se bo udelezil jutrisnje razprave na odboru. Ali boste na obravnavi prisotni tudi predstavniki AAG?

Lep pozdrav,

mag. Jasna Pajnkihar

Pisarna evropskega poslanca Iva Vajgla

Ostali poslanci , ki so navedeni spodaj so menili, da v Alpe Adria Green nismo vredni niti odgovora!

PISMO EVROPSKIM POSLANCEM IZ SLOVENIJE, SAMO IVO VAJGELJ JE POTRDIL SE BO UDELEŽIL


Spoštovani,

Obveščamo vas, da bo Odbor za peticije EU, obravnaval peticije v zvezi z izgradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, 22.11.  v Bruslju,obravnavali naj bi jo približno ob 10.30. Tako nas je obvestil Sekretariat Odbora za peticije. Na internetni povezavi – http://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2009_2014/organes/peti/peti_20111121_1500.htm  pa smo zasledili drugačen dnevni red obravnav.

Pozivamo Vas, da se aktivno vključite v razprave treh peticij, ki so bile podane, s strani AAG (Alpe Adria Green) in AAG -Greenaction Transnational glede na kršitev zakona Seveso v Trstu in pri projektu dveh terminalov za ponovno uplinjanje  v Tržaškem zalivu.

Peticije, ki jih prilaga omrežje AAG-GreenactionTransnational (peticije 483/2007, 1147/2008 in 1472/2009) so v zvezi s prekrški Italije v postopkih presoje vplivov na okolje za projekte plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, zlasti pa za projekt Španske Gas Natural-Union Fenosa v industrijskem pristanišču v Trstu. Postavitev terminala v sredino drugih industrijskih obratov, širi nevarnost nesreče, še posebej ker niti že obstoječi obrati ne spoštujejo direktive Seveso o varnosti.

Alpe Adria Green in AAG-Greenaction sta z pritožbo na Evropski parlament in na Evropsko komisijo opozorila inštitucije Skupnosti na eksplozivno situacijo ozke kotline Tržaškega zaliva. Ta, razdeljen med tremi državami (Italijo, Slovenijo in Hrvaško) je že nasičen s pomorskim komercialnim prometom. Temu je treba dodati še pomorski promet terminala olja SIOT (največje pristanišče petroleja v Sredozemskem morju).

Tržaški zaliv, je že močno onesnažen z industrijskimi odpadki in visoko koncentracijo težkih kovin v vodah. To občutljivo ravnovesje, bi se z uplinjevalnikom dokončno prelomilo.

Ob nepremostljivih težavah varnosti v zvezi z zgradbo dveh terminalov, bi naprave med delovanjem uporabljale veliko količino klora pri sterilizaciji morske vode, slednjo bi potem neposredno izlile v morje. Biološko mrtva voda bi v letih gotovo privedla do razpada celotnega morskega ekosistema malega in zaprtega tržaškega zaliva.

Poleg tega, za gradnjo dveh terminalov in z njima povezanih podmorskih cevovodov, bo treba izkopati ogromne količine onesnažene zemlje, bodisi na obali kot na morskem dnu (za gradnjo terminala v pristanišču Trsta načrtujejo izkop približno 2,5 milijona kubičnih metrov z težko kovino in ogljikovodiki onesnažene zemlje). Vpliv tega interventa bo grozen in bo postavil na kolena ekosistem malega Tržaškega zaliva, kar bi negativno vplivalo na vse povezane dejavnosti (turizem, ribištvo ipd.). Komercialne dejavnosti pa bodo v obeh pristanišč v zalivu (mednarodno svobodno pristanišče Trst in luka Koper), utrpele hude posledice zaradi strogih varnostnih ukrepov ob dejavnostih plinskih terminalov .

Stališču okoljevarstvenikov Alpe Adria Green in AAG-Greenaction, da blokirajo vse nove projekte z velikim vplivom na okolje v Tržaškem zalivu in ustvarijo območje ekološke zaščite, pristopa Republika Slovenija. Slovenija je pred kratkim odločila, da se pridruži sodnim postopkom v teku pri pritožbah na deželno upravno sodišče Lacija proti Italijanski republiki  glede projekta španske Gas Natural- Union Fenosa v tržaškem pristanišču.

Kot slovenski državljani ste zavezani tudi slovenski Ustavi, kjerkoli delujete. Ta je v 67. členu (na katerega edinega je pozval dr. Danilo Türk ob praznovanju dvajsetletnice Ustave) popolnoma jasna: »Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija.«. Torej »gospodarska pobuda je svobodna« le, kadar je kapital odgovoren v vseh treh funkcijah. V naraščajoči krizi imate možnost slovensko ustavno zavezo uveljaviti kot dobro evropsko prakso. Zato Vam v nadaljevanju navajamo še danes aktualna »Stališča okrogle mize proti izgradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, ki je bila atriju Turjaške palače v torek 6. junija 2006 ob 17 uri, Mestni muzej Ljubljana, Gosposka 15, 1000 Ljubljana:

(1) Vprašanje izgradnje dveh plinskih terminalov na območju Tržaškega zaliva presega vprašanje zaščite Severnega Jadrana in še posebej Tržaškega zaliva kot posebno občutljivega morskega in obmorskega področja z ekološkega, krajinskega, plovnega in varnostnega vidika. Na meji sosed, Italije in Slovenije, gre za stik dveh transevropskih plinovodnih omrežij, vzhodno od Jadranskega morja z azijskim zaledjem ogromnih in dolgoročnih zalog plina in zahodno od Jadranskega morja s prekomorskim zaledjem tudi do desetkrat manjših in časovno bolj omejenih zalog, kjer se oskrba vedno bolj zagotavlja tudi s plinskimi terminali.

(2) Naravna ločnica obeh sistemov je zaprto Jadransko morje in Tržaški zaliv kot njegov najbolj zaprti in najplitkejši del, obkrožen tudi z izjemno zgoščeno kvalitetno in ranljivo urbanizacijo in zato tudi povsem neprimeren za največjo nameravano zgostitev terminalov v italijanskem obalnem morju. Na in ob obalah Jadranskega, Jonskega, Tirenskega in Sredozemskega morja so očitne namere zgraditi osem terminalov, od tega skupaj s terminalom v Rovigu kar tri v najsevernejšem delu Jadranskega morja. Pri tem ne gre za vprašanje strateške energetske oskrbe obeh sosed, temveč gre za težnjo po prodoru prekomorskih zalog proti vzhodnemu delu transevropskih plinovodov, kar je globalno gledano negospodarno, saj so prekomorske zaloge z zahoda relativno male in časovno omejene.

(3) Evropska liberalizacija zasebnih pobud za izgradnjo terminalov je sprožila tekmovanje v iskanju primernih lokacij za terminalsko oskrbo zapadnega dela transevropskih plinovodnih omrežij, po nepotrebnem pa tudi lokacij prodora zapadnih omejenih zalog proti vzhodu. V primeru Tržaškega zaliva tekmujeta kar dve španski družbi Gas Natural in Endesa, ki obe ob Italijanski obali konkurirata še vsaka z eno lokacijo za oskrbo transitalijanskega plinovoda s Sicilije, ki se v severni Italiji razcepi proti Švici in Avstriji. Slednji ima paralelo na Slovenskem med Gorico in Šentiljem. Povsem neprimerno bi bilo, da bi bili Italija in Slovenija, njuna meja, Tržaški zaliv, turisti in prebivalstvo ob njem žrtev prehitene tekmovalnosti zasebnega kapitala, ki ga je v tem primeru Evropska unija preveč spustila z uzd.

(4) Zato podpiramo prizadevanja vseh civilnih iniciativ s področja Slovenije in Italije proti izgradnji obeh plinskih terminalov na območju Tržaškega zaliva in stališča Državnega zbora Republike Slovenije. Postopke po določilih prostorske, ekološke in naravovarstvene zakonodaje je treba takoj ustaviti. Pozivamo vlade Slovenije, Italije ter Hrvaške, da dokončno razglasijo zaščito celotnega območja severnega Jadrana kot posebno občutljivo morsko področje (Particulary Sensitive Sea Area – PSSA), kjer bo status Tržaškega zaliva še posebej opredeljen. Sklicujemo se na Aarhuško konvencijo o pravici do dostopa informacij, sodelovanja javnosti in pravosodja na področju varstva okolja iz leta 1998, pa tudi na Espoouško konvencijo o oceni vplivov na okolje preko državnih meja.

(5) Posebej pa se sklicujemo na zaključke konference o Okolju in Razvoju iz Ria de Janeira v juniju 1992 (znani tudi kot Earth Summit), posebej na sprejetje Rio Deklaracije o okolju in razvoju in Agende 21, kjer gre za uravnovešenost obeh komponent razvoja za bodočnost. Zato predlagamo Vladi Republike Slovenije (posebej ministroma za energetiko ter prostor in okolje) in Vladi Republike Italije, da takoj pristopita k uskladitvi svojih strateških načrtov o energetski oskrbi, ter se za vprašanja načrtovanja transevropske energetske oskrbe takoj povežeta z Evropsko komisijo in drugimi inštitucijami Evropske unije, seveda s ciljem zagotoviti, da ostane Tržaški zaliv v teh globalnih energetskih načrtih izločen in zaščiten pred neupravičenim in nepotrebnim kapitalskim tekmovanjem z vidika ohranitve narave, trajnostnega razvoja in kvalitete življenja v enem najobčutljivejših delov Jadrana in Sredozemlja nasploh.

clip_image002

EVROPSKI PARLAMENT
2009 – 2014

<Commission>{PETI}Odbor za peticije</Commission>

<Date>{06/09/2011}6.9.2011</Date>

<TitreType>OBVESTILO POSLANCEM</TitreType>

Zadeva: <TITRE>Peticija 0483/2007, ki jo je vložil Roberto Giurastante (državljan Italije) v imenu organizacije Friends of the Earth, o kršitvah okoljske zakonodaje Skupnosti o postopku presoje vplivov na okolje in o nevarnih industrijskih obratih (direktiva Seveso),

Peticija <NPET>1147/2008</NPET>, ki jo je vložil Roberto Giurastante (državljan Italije) v imenu organizacije Greenaction Transnational, o morebitni gradnji uplinjevalnika v okolici Trsta (Italija),

Peticija <NPET>1472/2009</NPET>, ki jo je vložil Bernard Vojko (državljan Slovenije) v imenu organizacije Alpe Adria Green, o načrtovanem plinskem terminalu v Trstu (Italija).</TITRE>

1. Povzetek peticije 0483/2007

Predmet peticije je načrtovana izgradnja dveh uplinjevalnikov v Tržaškem zalivu, enega v industrijski coni na kopnem in drugega na plavajoči ploščadi, ki predstavljata nevarnost za zdravje in varnost prebivalcev ter za okolje. Vlagatelj peticije še posebej obžaluje pomanjkljivosti v postopku presoje vplivov na okolje, ki je bil izveden brez ustreznega obveščanja prebivalcev, neizvedbo predhodne strateške ocene plinovodov, kršitev pravil o varnosti industrijskih obratov in obratov, ki predstavljajo veliko nevarnost nesreč (Seveso), onesnaževanje morja vključno s čezmejnim onesnaževanjem, podcenjevanje geoloških tveganj in nevarnosti terorističnih napadov ter oviranje mednarodnega pomorskega prometa. Slovenija, ki je vključena v ta dva projekta, je domnevno ustrezno izvedla postopek presoje vplivov na okolje, njeno ministrstvo za okolje pa je izdalo negativno mnenje.

Povzetek peticije 1147/2008

<TEXTE>Vlagatelj peticije se sklicuje na načrte oblasti za izgradnjo uplinjevalnika v okolici Trsta, na meji s Slovenijo. Opozarja na nevarnost, ki bi jo tovrstni obrat predstavljal za javno zdravje in okolje, zlasti zaradi predvidenega ohlajanja morja kot posledice izlivanja hladne vode, in na njegove posledice za morski ekosistem Tržaškega zaliva. Izpostavlja tudi nasprotovanje Slovenije navedenemu plinskemu terminalu in se sprašuje, ali so bili načrti zanj pripravljeni v skladu z ustrezno evropsko zakonodajo, na primer s pravili za ocenjevanje vpliva tovrstnih obratov na okolje. </TEXTE>

Povzetek peticije 1472/2009

<TEXTE>Vlagatelj peticije nasprotuje načrtovani gradnji plinskega terminala v Miljskem zalivu, ki leži med Trstom in Slovenijo, in navaja, da je lokacija, na kateri se predvideva gradnja terminala in na kateri se že nahaja nevaren industrijski obrat, v neposredni bližini gosto poseljenega mejnega območja med Italijo in Slovenijo. Izpostavlja nasprotovanje slovenskih oblasti gradnji plinskega terminala in izraža številne pripombe na postopke, ki so jih italijanske oblasti uporabile pri načrtovanju. Pod vprašaj postavlja veljavnost presoje vplivov na okolje in trdi, da se oblasti niso posvetovale z lokalnim prebivalstvom, da so znanstvena poročila in dokazi netočni oziroma nepopolni, ter opozarja na morebitno izkrivljanje konkurence. Prav tako navaja, da načrt krši vrsto direktiv EU, in skladno s tem institucije poziva, naj izvedejo preiskavo.</TEXTE>

2. Dopustnost

0483/2007: Označena za dopustno 20. septembra 2007. Komisija je bila zaprošena za informacije v skladu s členom 192(4).

1147/2008: Označena za dopustno 5. februarja 2009. Komisija je bila zaprošena za informacije v skladu s členom 192(4).

1472/2009: Označena za dopustno 22. januarja 2010. Komisija je bila zaprošena za informacije v skladu s členom 202(6).

3. Odgovor Komisije, prejet 7. marca 2008.

Za 0483/2007.

Vlagatelj peticije se sklicuje na projekta za izgradnjo dveh uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin, ki sta predlagana v Tržaškem zalivu v bližini meje s Slovenijo. Trdi, da bi s tem italijanske oblasti kršile vrsto evropskih direktiv, in sicer spremenjeno Direktivo 85/337/EGS[1] („direktiva o presoji vplivov na okolje“), Direktivo 2001/42/ES[2] („direktiva o strateški okoljski presoji“) in spremenjeno Direktivo 96/82/ES („direktiva Seveso“).

Še posebej se vlagatelj peticije sklicuje na odstonost energetskega načrta in njegove presoje v skladu z direktivo o strateški okoljski presoji ter trdi, da čezmejno posvetovanje ni bilo ustrezno izvedeno v skladu z direktivo o presoji vplivov na okolje. V prilogah k peticiji pošilja različne dokumente, povezane z uporabo direktive Seveso na območju Trsta.

Vlagatelj je peticijo neposredno poslal tudi Komisiji. Vlagatelju je bil 12. septembra 2007 poslan odgovor z oceno Komisije glede teh vprašanj.

Kar zadeva projekta za izgradnjo dveh uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin, je Komisija že zahtevala informacije o uporabi določb o čezmejnem posvetovanju iz direktive o presoji vplivov na okolje pri teh projektih s strani italijanskih oblasti. Te so potrdile, da je bilo čezmejno posvetovanje s Slovenijo sproženo v kontekstu postopkov presoje vplivov na okolje. Dokumenti, ki so jih italijanske oblasti pripravile v zvezi z nevarnostjo nesreč, povezanih s projektoma, so bili v okviru postopkov čezmejnega posvetovanja posredovani tudi slovenskim oblastem. Glede na dostopne informacije se zdi, da postopki izdaje dovoljenj za projekta še tečejo in da zato trenutno ni razloga za mnenje, da ustrezne določbe zakonodaje Skupnosti ne bodo ustrezno upoštevane. Kar zadeva Direktivo 2001/42/ES, jo je treba uporabiti za določene načrte in programe, vključno z energetskimi načrti, pred njihovim sprejetjem. Vendar v direktivi o strateški okoljski presoji ni predvidena obveznost držav članic, da sestavijo take načrte. Zato v zvezi s tem ni mogoče ugotoviti kršitev zakonodaje Skupnosti.

Vendar pa priloge k peticiji vzbujajo pomisleke glede pravilne uporabe določb člena 13(1) direktive Seveso na območju Trsta, in sicer te določbe zahtevajo, da: „Države članice zagotovijo, da se informacije o varnostnih ukrepih in pravilnem obnašanju ob nesreči, redno in v najustreznejši obliki zagotovijo, ne da bi to posebej zahtevali, vsem osebam in vsem javnim ustanovam (kot so šole in bolnišnice), ki bi jih lahko prizadela večja nesreča v eni od organizacij iz člena 9.

Pojasnila o uporabi zgornjih določb direktive Seveso so bila zahtevana od italijanskih oblasti na seji o svežnjih za sprejem v Rimu dne 28. januarja 2008. Italijanske oblasti so obljubile, da bodo odgovor Komisiji poslale v roku enega meseca.

Komisija bo Odbor za peticije obvestila o rezultatu ocene informacij, ki jih trenutno pričakuje od italijanskih oblasti.

4. Odgovor Komisije, prejet 24. aprila 2009

Za peticijo 0483/2007.

Italijanske oblasti so na zahtevo Komisije po informacijah odgovorile v pismu z dne 28. februarja 2008.

Po oceni informacij iz pisma je Komisija 19. marca 2009 sklenila, da Italiji izda uradni opomin zaradi kršitve člena 13(1) spremenjene Direktive 96/82/ES („direktiva Seveso“).

Za peticijo 1147/2008.

Peticija

Vlagatelj peticije se sklicuje na načrte oblasti za izgradnjo uplinjevalnika v okolici Trsta, na meji s Slovenijo. Opozarja na nevarnost, ki bi jo tovrstni obrat predstavljal za javno zdravje in okolje, zlasti zaradi predvidenega ohlajanja morja kot posledice izlivanja hladne vode, in na njegove posledice za morski ekosistem Tržaškega zaliva. Izpostavlja tudi nasprotovanje Slovenije navedenemu plinskemu terminalu in se sprašuje, ali so bili načrti zanj pripravljeni v skladu z ustrezno evropsko zakonodajo, na primer s pravili za ocenjevanje vpliva tovrstnih obratov na okolje.

Pripombe Komisije na peticijo

Komisija je v pismu z dne 3. novembra 2008 že odgovorila na iste navedbe vlagatelja peticije. Prav tako se je odzvala na pismo vlagatelja peticije z dne 12. novembra 2007 kot tudi na vprašanje za pisni odgovor P-2006/2700, naslovljeno na Parlament, o načrtovani gradnji navedenih obratov.

V okviru pričujoče peticije Komisija ponovno poudarja naslednje:

Prvič, postopek presoje vplivov na okolje, kakor ga določa Direktiva Sveta 85/337/EGS[3], z vsemi spremembami, še poteka. Postopek skladno s Konvencijo UN/ECE iz Espooja iz leta 1991 o presoji čezmejnih vplivov na okolje zajema posvetovanje s Slovenijo. V okviru navedenega postopka naj bi se preučila nevarnost, ki jo tovrstni obrati predstavljajo za javno zdravje in morsko okolje Tržaškega zaliva.

Drugič, glede pisma ministrstva za kulturno dediščino in dejavnosti dežele Furlanije – Julijske krajine z dne 3. julija 2008, na katero se sklicuje vlagatelj peticije, Komisija pojasnjuje, da to izraža mnenje oblasti v okviru potekajočega postopka presoje vplivov na okolje. Sklicevanje na Direktivo 2001/42/ES[4] o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje v omenjenem pismu je povezano z njeno uporabo v primeru morebitne prihodnje spremembe regulatornega načrta za pristanišče v Tržaškem zalivu. Vendar pa Komisija ni seznanjena s tem, da bi se italijanske oblasti odločile, da načrt spremenijo.

Zaključek

Na podlagi razpoložljivih informacij Komisija v tem trenutku ne zaznava kršitev okoljske zakonodaje EU.

4. Odgovor Komisije, prejet 24. junija 2010,

na peticije 0483/2007, 1147/2008 in 1472/2009

Kar zadeva načrtovano gradnjo uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu, je na podlagi informacij, ki so na voljo, razvidno, da oblasti še niso pridobile dovoljenja za gradnjo in da pogovori med Italijo in Slovenijo v okviru ustreznih postopkov presoje vplivov na okolje še potekajo. Komisija spodbuja dvostranski proces med omenjenima državama članicama in na tej stopnji ne namerava izvesti vzporednih preiskav, ker bi lahko ogrozile njeno vlogo pospeševalke.

Glede uporabe člena 13(1) Direktive 96/82/ES (Seveso)[5] na območju Trsta je Komisija po izmenjavi mnenj z italijanskimi oblastmi 19. marca 2009 sklenila, da Italiji izda uradni opomin zaradi kršitve člena 13(1). Odgovori, ki so jih posredovale italijanske oblasti, se trenutno proučujejo. Pri tem je treba poudariti, da postopek za ugotavljanje kršitev v tej fazi ni povezan z načrtovano gradnjo navedenih uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu.

Komisija bo Odbor za peticije obveščala o nadaljnjem razvoju dogodkov v zvezi z načrtovano gradnjo uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin na omenjeni lokaciji

in o vsakršnih nadaljnjih ukrepih, sprejetih v okviru obstoječega postopka za ugotavljanje kršitev v zvezi z uporabo člena 13(1) direktive Seveso na območju Trsta.

5. Odgovor Komisije, prejet dne 11. februarja 2011

Kar zadeva načrtovano gradnjo uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu, je na podlagi informacij, ki so na voljo, razvidno, da oblasti še niso pridobile dovoljenja za gradnjo in da pogovori med Italijo in Slovenijo v okviru ustreznih postopkov presoje vplivov na okolje še potekajo. Komisija spodbuja dvostranski proces med omenjenima državama članicama in na tej stopnji ne namerava izvesti vzporednih preiskav, ker bi lahko ogrozile njeno vlogo pospeševalke.

Glede uporabe člena 13(1) Direktive 96/82/ES (Seveso)[6] na območju Trsta je Komisija po izmenjavi mnenj z italijanskimi oblastmi 19. marca 2009 sklenila, da Italiji izda uradni opomin zaradi kršitve člena 13(1). Po oceni odgovorov na uradni opomin, ki so jih poslale italijanske oblasti, je Komisija sklenila, da Italiji izda utemeljeno mnenje zaradi kršitve člena 13(1). Odgovori, ki so jih italijanske oblasti poslale na utemeljeno mnenje, so trenutno v postopku ocene.

Pri tem je treba poudariti, da postopek za ugotavljanje kršitev v tej fazi ni povezan z načrtovano gradnjo navedenih uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu. To je posledica dejstva, da se člen 13(1) direktive Seveso uporablja samo za subjekte, ki že obratujejo, medtem ko predlagana uplinjevalnika za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu sploh še nimata soglasja za izvedbo in posledično tudi še nista bila zgrajena.

Komisija bo Odbor za peticije obveščala o nadaljnjem razvoju dogodkov v zvezi z načrtovano gradnjo uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin, ki sta predlagana v Tržaškem zalivu, prav tako pa ga bo obveščala tudi o vseh nadaljnjih korakih, sprejetih v kontekstu obstoječega postopka za ugotavljanje kršitev glede uporabe člena 13(1) direktive Seveso na območju Trsta.

6. (REV IV) Odgovor Komisije, prejet dne 6. septembra 2011

Za peticijo 0483/2007.

Kar zadeva načrtovano gradnjo uplinjevalnikov za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu, je na podlagi informacij, ki so na voljo, razvidno, da oblasti še niso pridobile dovoljenja za gradnjo in da pogovori med Italijo in Slovenijo v okviru ustreznih postopkov presoje vplivov na okolje še potekajo. Komisija, ki še naprej spodbuja dvostranski proces med tema dvema državama članicama, je italijanske oblasti prosila za dodatna pojasnila.

V zvezi z uporabo člena 13(1) Direktive 96/82/ES („direktiva Seveso“)[7] na območju Trsta so italijanske oblasti odgovorile na utemeljeno mnenje, ki ga je Komisija izdala oktobra 2010. V odgovorih so italijanske oblasti posredovale natančne informacije o več obratih na območju Trsta. Komisija te informacije še ocenjuje.


[1] Direktiva Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, kakor je bila spremenjena z direktivama 97/11/ES in 2003/35/ES.

[2] Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje.

[3] UL L 175, 5.7.1985; UL L 73, 14.3.1997; UL L 156, 25.6.2003.

[4] UL L 197, 21. 07. 01, str. 30.

[5] UL L 10, 14.1.1997, str. 13–33.

[6] UL L 10, 14.1.1997, str. 13–33.

[7] UL L 10, 14.1.1997, str. 13–33.

PETERLE Alojz

10:25 (pred 1 h)

Za meni

Spoštovani,

hvala vam za sporočilo in prošnjo.

Zaradi službenih obveznosti (to je glasovanje na odboru ENVI, katerega član je poslanec), se g. Lojze Peterle ne bo mogel udeležiti razprave na odboru za peticije, saj je oboje na sporedu istočasno.

Hvala vam za razumevanje in lep pozdrav iz Bruslja,

Špela Čelik

___________________________________

Spela CELIK, Ms.

Head of the office to Alojz Peterle MEP (EPP)

European parliament

ASP 5F 370

Rue Wiertz 60

B-1047 Brussels

E-mail: spela.celik@europarl.europa.eu

T: +32 (0)2 28 45638

F: +32 (0)2 28 49638

VAJGL Ivo

21. nov. (Pred 1 dnem)

Za FLANDER, meni, ALONSO

Spostovani g. Bernard,

hvala za vase  opozorilo o obravnavi peticije in za vse prilozene informacije. G. Vajgl se bo udelezil jutrisnje razprave na odboru. Ali boste na obravnavi prisotni tudi predstavniki AAG?

Lep pozdrav,

mag. Jasna Pajnkihar

Pisarna evropskega poslanca Iva Vajgla

Ostali poslanci , ki so navedeni spodaj so menili, da v Alpe Adria Green nismo vredni niti odgovora!

22. NOVEMBRA NA EVROPSKEM PARLAMENTU RAZPRAVA O UPLINJEVALNIKIH IN OGROŽANIH INDUSTRIJSKIH DEJAVNOSTIH NA TRŽAŠKEM ZALIVU


clip_image002

clip_image004

Datum: 16.11.2011

IZJAVA ZA JAVNOST

clip_image00622. NOVEMBRA NA EVROPSKEM PARLAMENTU RAZPRAVA O UPLINJEVALNIKIH IN OGROŽANIH INDUSTRIJSKIH DEJAVNOSTIH NA TRŽAŠKEM ZALIVU

22. novembra 2011 bo Evropski parlament nadaljeval s pregledom treh peticij s strani AAG (Alpe Adria Green) in AAG -Greenaction Transnational glede na kršitev zakona Seveso v Trstu in pri projektu dveh terminalov za ponovno uplinjanje (uplinjevalnikih) v Tržaškem zalivu.

Peticije, ki jih prilaga omrežje AAG-GreenactionTransnational (peticije 483/2007, 1147/2008 in 1472/2009) so v zvezi s prekrški Italije v postopkih presoje vplivov na okolje za projekte plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, zlasti pa za projekt Španske Gas Natural-Union Fenosa v industrijskem pristanišču v Trstu. Postavitev terminala v sredino drugih industrijskih obratov, širi nevarnost nesreče, še posebej ker niti že obstoječi obrati ne spoštujejo direktive Seveso o varnosti.

Alpe Adria Green in AAG-Greenaction sta z pritožbo na Evropski parlament in na Evropsko komisijo opozorila inštitucije Skupnosti na eksplozivno situacijo ozke kotline Tržaškega zaliva. Ta, razdeljen med tremi državami (Italijo, Slovenijo in Hrvaško) je že nasičen s pomorskim komercialnim prometom. Temu je treba dodati še pomorski promet terminala olja SIOT (največje pristanišče petroleja v Sredozemskem morju).

Tržaški zaliv, je že močno onesnažen z industrijskimi odpadki in visoko koncentracijo težkih kovin v vodah. To občutljivo ravnovesje, bi se z uplinjevalnikom dokončno prelomilo.

Ob nepremostljivih težavah varnosti v zvezi z zgradbo dveh terminalov, bi naprave med delovanjem uporabljale veliko količino klora pri sterilizaciji morske vode, slednjo bi potem neposredno izlile v morje. Biološko mrtva voda bi v letih gotovo privedla do razpada celotnega morskega ekosistema malega in zaprtega tržaškega zaliva.

Poleg tega, za gradnjo dveh terminalov in z njima povezanih podmorskih cevovodov, bo treba izkopati ogromne količine onesnažene zemlje, bodisi na obali kot na morskem dnu (za gradnjo terminala v pristanišču Trsta načrtujejo izkop približno 2,5 milijona kubičnih metrov z težko kovino in ogljikovodiki onesnažene zemlje). Vpliv tega interventa bo grozen in bo postavil na kolena ekosistem malega Tržaškega zaliva, kar bi negativno vplivalo na vse povezane dejavnosti (turizem, ribištvo ipd.).

Poleg tega bodo komercialne dejavnosti obeh pristanišč v zalivu (mednarodno svobodno pristaniščeTrst in luka Koper), utrpele hude posledice zaradi strogih varnostnih ukrepov ob dejavnosti uplinjevalnika.

Stališču okoljevarstvenikov Alpe Adria Green in AAG-Greenaction, da blokirajo vse nove projekte z velikim vplivom na okolje v Tržaškem zalivu in ustvarijo območje ekološke zaščite, pristopa Republika Slovenija. Slovenija je pred kratkim odločila, da se pridruži sodnim postopkom v teku pri pritožbah na deželno upravno sodišče Lacija proti Italijanski republiki  glede projekta španske Gas Natural- Union Fenosa v tržaškem pristanišču.

Za pomembno vlogo pri opoziciji dveh projektov v Tržaškem zalivu je proti okoljevarstvenikom sprožena prijava na italijanski pravosodni organ, je poročal ta organ. Gas Natural-Union Fenosa je na italjaski pravosodni organ podal prijavo proti trem članom Alpe Adria Green in Greenaction-AAG( Vojko Bernard, Franci Malečkar, Roberto Giurastante).  Obtoženci bi namreč poročali javnosti o kršitvi pravic avtohtonih skupnosti v Srednji in Južni Ameriki s strani Španskih tvrtk. Obtožba je, da bi s vloženo pritožbo okoljevarstveniki obrekovali v javnosti obe španski družbi, podatke o kršitvah pa je AAG pridobil iz interneta in so prostodostopne vsem.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Slovenija, Hrvaška, Italija, Srbija, Vojvodina, Makedonija,  Bosna in Hercegovina.

TTK: SI56-0510-0801-1891-125, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239. V Sloveniji delujemo kot društvo v javnem interesu

Prešernova 26, 4270 Jesenice, GMS: 051 311 450/ Tel: +386 4583 6640

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/

SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

Podprite ALPE ADRIA GREEN!
AAG se v celoti financira iz donacij in članarin in ne prejema denar od vlade ali korporacij. Naša predana ekipa zagotavlja tudi Vam in vašim OTROKOM zanesljivo prihodnost v zdravem okolju. Že za najmanjše prispevke, ki nam bodo omogočili nadaljne delovanje, se Vam že vnaprej zahvaljujemo TTK: SI56-0510-0801-1891-125

IZŠLA JE ČETRTA ŠTEVILKA SPLETNEGA ČASOPISA ALPE ADRIA GREEN


Časopis je bil izdan v elektronski in tiskani obliki.

Elektronsko obliko lahko preberete na:   http://vsozitjuznaravo.wordpress.com/2011/11/15/v-sozitju-z-naravo-t4/

Ostale tri številke lahko vidite na naslovu: http://vsozitjuznaravo.wordpress.com

Dostop imate preko arhiva na desni strani strani!

 

V SOŽITJU Z NARAVO št:4

Posted on november 15, 2011

November 2011

clip_image002_thumb_thumb_thumbclip_image002[4]_thumb_thumb_thumb

clip_image002

clip_image002[8]_thumb_thumb_thumb